Verjetno spadate med 70 odstotkov Evropejcev, ki nočejo krčenja gozdov na evropskem trgu. Na vašem nakupovalnem seznamu si ne želite izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov, pa vendar so tam, med jajci, mlekom, govedino, perutnino, lososom, sirom, kapučinom in piškoti – živili, ki so vsa proizvedena iz netrajnostnih sestavin. Potrošnja v EU je odgovorna za kar 16 odstotkov krčenja tropskih gozdov, povezanega z mednarodno trgovino, in v tem pogledu zaostaja samo za Kitajsko. Vaša hrana škoduje naravi in ljudem na koncih sveta, na katere niti ne pomislite, čeprav se tega sploh ne zavedate in pri tem nikakor ne bi želeli sodelovati. Kljub temu pa je odgovornost na vaših plečih, kar ni pravično. Čas je, da to spremenimo.
Evropska komisija je novembra lani predstavila predlog novega zakona EU o krčenju gozdov, ki ga zahteva 1,2 milijona ljudi po vsej Evropi in vsebuje več določil, ki bi jih bilo treba v zakonu ohraniti. Izdelki, ki prihajajo na trg EU, morajo biti resnično trajnostni, ne samo na papirju. Sledenje tega, kje so bili izdelani oziroma pridelani, mora biti enostavno. Poleg tega predlog zakona vsebuje tudi jasnejša določila za države članice glede tega, kako izvajati preglede in nadzor ter izvrševati izvajanje zakonodaje.
Vendar pa ta predlog, kot nekakšen namizni prt, ki ne pokriva celotne mize, še ne zajema vseh pomembnih ekosistemov in vseh izdelkov, ki vplivajo na krčenje gozdov ter pušča odprtih več pravnih vrzeli. Poleg tega bi predlog dejansko zamaknil uveljavitev teh sprememb še za dve leti. O predlogu uredbe ravnokar poteka razprava na ravni Sveta EU. Okoljski ministri so 17. marca razpravljali o zakonu in vsi so se načeloma strinjali s potrebo po novem zakonu – vendar so bili precej nejasni glede potrebne ravni ambicioznosti.
EU je takoj za Kitajsko druga največja uvoznica izdelkov, povezanih s krčenjem gozdov. Morda se tega ne zavedamo, toda vsebina naših nakupovalnih vozičkov pospešuje krčenje gozdov in degradacijo edinstvenih pokrajin, vse od Amazonije do azijskih deževnih gozdov. Posledice tega pa so hujše, kot si lahko predstavljamo. Prilastili smo si zemljo avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti za sajenje oljnih palm. Rejne živali hranimo s sojo z zemljišč, ki so jih nekoč poraščali fantastični gozdovi ali divje savane – edinstveni kraji, kot sta Pantanal in Cerrado, kjer živijo čudovite živali, kot so are, mravljinčarji, pasavci in jaguarji.
V prihajajočih pogajanjih o zakonu EU o krčenju gozdov se morajo države članice EU in evropski parlament zavzeti #SkupajZaGozdove (op. #Together4Forests). Podpreti morajo razširitev osnutka uredbe, tako da bo tudi druge naravne ekosisteme zajemal že od začetka, in ne šele dve leti po sprejetju. Ključnega pomena je zlasti to, da bo v predlog poleg krčenja gozdov vključeno tudi spreminjanje savan, gozdov, travišč in mokrišč, ki jim grozi širitev kmetijstva EU. To gre z roko v roki z zaščito človekovih pravic. Poleg tega bi morala nova zakonodaja zajemati tudi blago in izdelke, ki so odgovorni za »manjši« delež krčenja gozdov, kot sta kavčuk in koruza. Razširiti bi bilo treba tudi kategorijo izdelkov, povezanih z lesom, kot sta papir in oglje, tako da bi odpravili vrzeli iz uredbe EU o lesu. Prav tako je za učinkovitost zakona treba vedeti, od kod izvirajo izdelki, zato sta nujni (in tudi izvedljivi) sledljivost vzdolž dobavne verige in možnost določanja geografske lokacije izvora izdelkov.
Takoj moramo spremeniti način, na katerega pridelujemo naša živila. Poskrbeti moramo, da bo to, kar jemo, trajnostno. In čeprav se na prvi pogled zdi, da do tega uničevanja prihaja nekje v daljnih krajih, lahko posledice potrošnje EU občutimo prav blizu. Samo iz svojih nakupovalnih vozičkov vsako leto izpustimo v ozračje več kot 30 milijonov ton emisij ogljika. Če želimo začeti uresničevati cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, če se želimo spoprijeti s podnebnimi spremembami ali pa samo živeti v okolju s čistim zrakom, potrebujemo strogo in primerno zakonodajo o krčenju gozdov, ki bo od samega začetka brez vrzeli.
Za izdelavo stola je potrebnih samo nekaj ur. Zakaj bi morali na to, da bo zajet v okviru zakona, čakati dve leti ali več?
