Prvi je bil leta 1952 v Helsinkih Edvard Delorenzo, leta 1960 mu je v Rimu sledil Karlo Umek, nato pa smo kar 16 let čakali na naslednjega. To je bil Franc Peternel starejši iz Kranja, ki je nastopil na olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu in še na naslednjih, 1980. leta v Moskvi. Kar neverjetno se sliši, da je naš večni Rajmond Debevec, ki se je nazadnje potegoval za svoje devete olimpijske igre lani v Tokiu, na olimpijskih igrah prvič tekmoval daljnega leta 1984 v Los Angelesu, ko je z zračno puško osvojil 12. mesto. Leta 2000 je na OI v Sydneyju osvojil zlato kolajno. Poleg navedenih so vrste slovenskih športnih strelcev na olimpijskih igrah zastopali še Živa Dvoršak, Andraž Lipolt, Boštjan Maček in Natalija Prednik. Športno strelstvo ima na Slovenskem od vseh športov najdaljšo tradicijo. Prvo v pisnih virih omenjeno strelsko tekmovanje se je v organizaciji Ljubljanskega ostrostrelskega društva namreč odvijalo 14. julija 1562, torej pred kar 460 leti! Tekmovanje je potekalo na strelišču pod grajskim hribom, približno tam, kjer danes najdemo Streliško ulico, ki je svoje ime dobila v spomin na ta zgodovinski dogodek.
(Strelno društvo v Žavci)
napravi v ponedeljek 4. marca v gostilni »pri kroni« velik ples, pri katerem bode godba Slatinških toplic igrala.
Slovenski narod, 3. marca 1878
Gorje in njih »strelno društvo«.
Ko so naši ljudje uničili svoje bralno društvo, sezidali zadrugo, da jo sedaj podirajo in ko so nastrelili še vse polno drugih kozlov, so sklenili naši prebrisanci ustanoviti kar strelno društvo, katerega bodo gotovo krstili »društvo kozostrelcev«. Kolovodja tega še ne porojenega, a že tako slavnega društva, je še slavnejši gorjanski kaplan, ki se je zarekel in zarotil, da ne odneha preje, dokler ne ustanovi tega društva, v katerem si bodo gorjanski zarukanci gotovo pristreljali kozostrelsko slavo. (…)
Ne glede na to, da bo vsakega kozostrelca stal ta špas samo okrog 100 kron in da jim bo knofe za monduro cela dežela ali pa država kupila, ne glede na to, da bodo na sv. Rešnjega Telesa dan delali Bogu velikansko čast, bodo kolikor toliko uničili svoje nepotrebno gasilno društvo, kajti vsakdo bo rajši šel z lepšim kozostrelcem kot pa h gasilcem in kakor na dan procesije, tak bo tudi drugikrat. (…)
Gorjanskim fantom pa naj veljajo te-le besede: Nikar se ne vpišite v novo strelno društvo, da ne bomo gasilnega društva uničili, ker bo vsak raje tja pristopil, kjer bo na videz prijetnejše, a manj koristno za faro. (…)
Slovenski narod, 14. aprila 1906
Slavnostno tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev.
Ob priliki tekmovalnega streljanja c. kr. gorskih polkov se je vsled odredbe ekscelence domobranskega ministra vršilo v soboto popoldne na civilnem strelišču tekmovalno streljanje ljubljanskih srednješolcev, kateremu so prisostvovali poleg domobranskega ministra številni odličnjaki. Streljalo se je na treh stojiščih na desetkrožno zvezno tarčo, 233 korakov distance, s predpisano puško. Te tekme se je udeležilo 10 srednješolcev, ki so najboljši strelci izmed gojencev ljubljanskih srednjih šol. Vsak strelec je imel oddati 10 strelov po vrsti. (…) Po končanem streljanju je domobranski minister Georgi nagovoril dijake in izrazil svojo zadovoljnost nad njihovimi lepimi strelnimi uspehi. (…) Nato je gospa baronica Schwarz razdelila nagrade med strelce in sicer je dobil osmošolec Levec fin daljnogled, učiteljski kandidat Rode istotako daljnogled, osmošolec Schauta pa srebrno žepno uro. Nekoliko po 5. uri se je slavnost končala.
Dan, 21. maja 1912
350 letnica strelišča v Ljubljani.
Že od nekdaj je zavzemal v življenju alpskih prebivalcev lov važno mesto. Veselje do lova je bilo povod tudi ustanovitvi strelišč, ki so v vzhodnih alpskih deželah že zelo zgodaj nastala, nemalo tudi zaradi preteče turške nevarnosti, ki je zahtevala stalnega vežbanja v orožju. (…)
Najstarejše strelišče na Kranjskem ima Ljubljana, kjer se je vršilo že leta 1562. veliko tekmovalno streljanje. Ko je bilo leta 1804. strelišče na novo sezidano, je daroval mecen baron Žiga Cojz 2000 goldinarjev za novo stavbo. Leta 1807. se je udeležil tekmovalnega streljanja v Ljubljani štajerski princ nadvojvoda Ivan. V zahvalo za pospeševanje dinastičnega in patriotičnega mišljenja je daroval cesar Franc Jožef I. ob 300 letnici ljubljanskega glavnega strelišča svoj doprsni kip, ki je bil slovesno odkrit 15. avgusta 1862. – Od 23. do 30. junija 1912 bo ljubljansko strelišče slavilo pod protektoratom kneza Karola Auersperga, kočevskega vojvode, svojo 350-letnico na slovesen način. Povabljeni so k tej slavnosti številni zunanji gostje in mnoga avstrijska strelska društva so za te dni napovedala svojo udeležbo. Za tekmovalno streljanje, ki se bo vršilo za časa tega slavlja, so darovale mnoge visoke osebe bogata darila, med drugimi darovalci je tudi naš cesar, nadvojvodinja Jožefa in nadvojvode Rainer, Evgen, Friderik, knezi Auersperg, Liechtenstein, Trauttmannsdorf, c. kr. domobransko ministrstvo itd.
Slovenec, 11. junija 1912
Tekmovalno streljanje s flobert puškami
priredi strelski klub »Griček« pri Tičku. Začetek streljanja v soboto 7. avgusta ob 3. uri popoldne, konec 8. avgusta ob 3. uri popoldne. Po končani tekmi se bodo razdelila najboljšim strelcem darila, nakar sledi prosta zabava. Obiskovalci si bodo lahko privoščili na ražnju pečene prašičke. K tekmi so vabljeni vsi ljubljanski strelski klubi, lovci, kakor sploh vsi prijatelji tega športa. V slučaju trajno slabega vremena, se vrši strelska tekma teden pozneje z istim programom.
Narodni dnevnik, 7. avgusta 1926
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
