Res ne vem, kolikokrat sem se v zadnjih desetih letih povzpel na Ljubljanski grad in z grajskega griča pogledal dol na Ljubljano, preden sem prejšnji teden prvič zagledal minaret ljubljanske džamije. Leta in leta se je ta tenek bel steber, stisnjen med okoliške stavbe, izmikal mojemu pogledu. Ta je neštetokrat zakrožil po Ljubljani, a minareta ni uzrl. In ko sem ga zdaj gledal, tako neznatnega in skoraj nevidnega, sem pomislil, da se ljubljanska džamija in njen minaret vsa ta leta nista skrivala pred menoj le tu, na Ljubljanskem gradu, temveč povsod. Doslej sem namreč džamijo med svojimi ljubljanskimi potepanji uzrl le nekajkrat, pa še takrat je običajno le za hip pokukala izza vogala.
Goran Vojnovič
Pa tako smo se bali, da nam bo skazila našo prekrasno gotsko veduto! Trideset let smo strahovali pred njo, se šli civilne iniciative in peticije, organizirali okrog...
Na 76. filmskem festivalu v Cannesu je najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel film Anatomy of a Fall francoske režiserke Justine Triet. Veliko...
Policija preiskuje smrt 27-letne državljanke Srbije, katere truplo so danes našli v stanovanju v Mariboru, reševalci pa naj bi ugotovili, da je umrla...
