Predvsem spomladi in zgodaj poleti je obisk Zadra z okolico idealen za aktiven oddih. Poleg nepozabnega vzdušja, ki ga rišejo kamnite ulice starega mesta, ponuja zaledje kar nekaj zanimivih točk, vrednih ogleda. Na krajši izlet se lahko odpravite z avtom, lahko pa sprejmete izziv in sedete na kolo. Če vam je ljubše fizično manj zahtevno uživanje v svetu narave, si brez zadržkov izposodite električno kolo.
Območje Vranskega jezera
Ne zgodi se pogosto, da narava človeku prinese toliko užitkov kot Vransko jezero, največje naravno jezero na Hrvaškem. Leta 1999 razglašen naravni park na kratki razdalji ponuja ogromno doživetij kot na dlani. Območje okoli jezera je bogato s kakovostnimi habitati za številne ogrožene in občutljive rastlinske in živalske vrste, obilje vode in hrane pa je mogočilo razvoj vodne vegetacije, ki uspeva pod vodo na jezerskem dnu ali vodni gladini. Trsje, ki se je razmnožilo po celotnem območju parka, ponuja pticam varno zavetje za gnezdenje, tudi hrane je na pretek. Poleg trstičja v parku prevladujejo gozdovi črnike, alpskega bora, grmičevje sestavljajo trnove in predvsem aromatične rastline. Popisanih je bilo že več kot 700 rastlinskih vrst, med najbolj zanimivimi so krokus, ilirska perunika, lokvanj in mešinka, mesojeda rastlina, ki je našla primeren življenjski prostor na Vranskem jezeru.
V času jesenske in spomladanske selitve se na jezeru ustavi več kot 140 vrst ptic selivk, da se odpočijejo in okrepčajo za pot naprej. Ob sončnih zimskih dneh se na stotisoče ptic ziblje na vodi in uživa v blagem podnebju ter obilici hrane. V rezervatu živijo stalne populacije trinajstih izredno pomembnih vrst ptic, ki so nujne za preživetje vrste. Med njimi so čaplja, ostriga, močvirska jura in druge … Za ljubitelje ptic in vse, ki jih zanima ornitološko bogastvo Vranskega jezera, je obisk jezera odličen način njihovega spoznavanja. Ob jezeru je namreč speljana Učna pot ujed, ki sledi makadamski kolesarski poti. Na informativnih tablah ob poti lahko najdete številne informacije o ključni vlogi ptic v tem zapletenem ekosistemu. Poleg številnih ptic je v parku mogoče najti različne nevretenčarje in vretenčarje, popisanih je bilo kar 15 vrst polžev in šest vrst školjk. Znotraj parka je tudi velik ribnik Benča, v katerem so našli sladkovodnega polža Anisus vorticulus, ki je na Hrvaškem ogrožena in redka vrsta. V parku so našli tudi več kot sto vrst pajkov, od tega je bilo petnajst vrst prvič zabeleženih na Hrvaškem.
Uživajte v ribolovu
Obilje rib in lov na kapitalce sta vsakdan na Vranskem jezeru. Športni ribiči pogosto ujamejo tudi do 200 kilogramov težke pošasti, večinoma some. V jezeru boste našli krapa, soma in ščuko, ki so v tem okolju tujerodne vrste, namerno ali po naključju vnesene iz drugih ekosistemov. Od avtohtonih rib je mogoče videti jeguljo, ki je zaradi majhne populacije strogo zaščitena, rečno babico, glavo dvoživke in harfo. Jegulja je v Vransko jezero prišla z Zalivskim tokom iz Sargaškega morja. Od morskih vrst, ki občasno živijo v manj slani vodi, so najpogostejši ciplji. Jezero z morjem povezuje kanal Prosika, ki so ga izkopali leta 1781, da bi lahko odvečna voda v deževnih obdobjih odtekla, in s tem preprečili poplavljanje Vranskega polja. In prav tukaj, na območju Prosika, je informacijski center za obiskovalce in izhodišče učne poti o jezerskih ribah. Obnovljena je tudi Borellijeva ribiška koča iz 18. stoletja, ki je v preteklosti ribičem služila kot prenočišče, zavetišče ali shramba. x