Ob mednarodnem dnevu gozdov – letošnji poteka pod geslom Izberi trajnostno pridobljen les za ljudi in planet! in opozarja na pomembne naloge, ki jih gozd danes opravlja za človeka in naravo – so pri projektu LIFE-IP NATURA.SI začeli spomladansko akcijo za boljše poznavanje in razumevanje vloge največje gozdne kure pri nas, divjega petelina. Ta izjemna živalska vrsta Nature 2000 kaže na dobro ohranjene gozdove.
V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji začel razvoj trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom, tako imenovane slovenske gozdarske šole, njen utemeljitelj je bil prof. dr. Dušan Mlinšek. Slovenski sistem gospodarjenja z gozdovi v ospredje postavlja gozd kot ekosistem, njegovo ohranjanje in sonaravni razvoj ter kakovostno gospodarjenje in trajnostno rabo vseh dobrin in storitev gozda v dobro narave in ljudi. V vseh slovenskih gozdovih se gospodari skladno z gozdnogospodarskimi načrti, ki upoštevajo naravovarstvene smernice, in programom upravljanja območij Natura 2000. »Na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci izvajamo aktivnosti za okrepljeno upravljanje Nature 2000 in konkretne akcije za ohranjanje divjega petelina, gozdnega jereba, koconogega čuka, malega skovika, triprstega detla, raka koščaka in rastline močvirski meček ter dve gozdnih habitatnih tipov,« so sporočili partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI.
Kazalnik ohranjenih gozdov
Divji petelin, ki je sicer slab letalec, za svoj življenjski prostor običajno izbira območja med 1000 in 1600 metri nadmorske višine. Ta mu ponujajo pestro prehrano in dinamiko prostora v različnih letnih časih: pozimi se zadržuje v krošnjah dreves, poleti išče gozdne poseke in jase. »Za njegov življenjski prostor sta pomembni dobra presvetljenost gozdov, ki spodbuja rast borovničevja in vzpostavitev mravljišč, ter ustrezna količina odmrlega lesa. V rastitvenem obdobju divji petelin pokaže svoj izjemen značaj s petjem in plesom za osvajanje samic,« so zapisali pri LIFE-IP NATURA.SI in opozorili, da starejši viri kažejo, da je nekoč divji petelin poseljeval večino Slovenije razen nižinskih delov vzhodne Slovenije in večjega dela Primorske. »Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja v letih med 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje. Divji petelin ima v Sloveniji skrajni rob geografske razširjenosti na območjih jugovzhodnih Alp in severozahodnih Dinaridov. Osrednji del razširjenosti predstavljajo države severne Evrope in pribaltske države ter Rusija.«
Populacija v upadanju
V projektu LIFE-IP NATURA.SI so v letu 2020 v sodelovanju z lovskimi družinami na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter z zaposlenimi v LPN Kozorog Kamnik popisali rastišča in habitat divjega petelina. »Pri popisu so poleg številčnosti osebkov analizirali tudi njegov življenjski prostor oziroma kakšen je delež pokritosti z borovničevjem in kako pogosto so prisotna mravljišča ter delež odmrle lesne mase,« so povedali in dodali, da so s primerjavo rezultatov vseh obstoječih raziskav od 80. let prejšnjega stoletja dalje ugotovili, da populacija divjega petelina na območju Slovenije upada. Upadanje je opazno tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, a je vseeno manj izrazito kot na drugih območjih države, saj ima divji petelin tukaj najboljše razmere v Sloveniji. Upad populacij je manj izrazit v višinskem pasu od 1400 do 1600 metrov. Ta populacija predstavlja eno močnejših jeder v Sloveniji, ki jo je vsekakor treba ohranjati in krepiti.
