Je prekarnost nujno slaba? »Dobra prekarnost je nekaj podobno nesmiselnega kot dobra izgorelost,« pravi Črt Poglajen. »Kdor razpravlja o dobri prekarnosti in pri tem navaja strokovnjake, ki delajo v informacijskih tehnologijah, pravu ali pa prek popoldanskih espejev vodijo projekte, ne razume pojma prekarnosti. Pri informacijskih tehnologijah, pravu in pri vodenju projektov lahko govorimo o atipičnih oblikah dela, o prekarnosti pa govorimo pri najetih vratarjih, agencijskih snažilkah, zunanjih delavcih, ki opravljajo najnapornejša kmetijska dela, prodajalkah, ki jih nadzorujejo, kako hitro opravljajo delo na blagajnah. Prekarci so tudi vsi zaposleni v javnem sektorju, ki ne dosegajo niti minimalne plače.«
»V Inštitutu za študije prekariata smo prekarnost opredelili kot vsako zlorabo oddaje dela ali zaposlitve s strani delodajalca, ki privede do stiske, odvisnosti, negotovosti in posledično do socialne ogroženosti prevzemnika dela ali zaposlitve,« pojasnjuje Črt Poglajen, ki je v sodelovanju s somišljeniki, študenti in profesorji pred sedmimi leti vzpostavil spletni portal Skozi oči prekariata, na katerem so objavljali poglobljene intervjuje na temo prekarnosti, pa tudi posnetke okroglih miz.
Država ne ve
»Pojem prekarnost je bil tedaj večini sogovornikov tuj, čeprav so se posledice izginjanja zaposlitev za nedoločen čas po kriznem letu 2008 že močno poznale in so bili mnogi pripravljeni sprejeti manj varno zaposlitev, da bi se le izvili iz brezposelnosti,« pripoveduje Črt Poglajen.
Tri leta po vzpostavitvi bloga je v sodelovanju s strokovnjaki delovnega prava, ekonomije, sociologije in medicine ustanovil Inštitut za študije prekariata. »Začeli smo pripravljati znanstvene monografije na temo prekarnosti. Iz pogovorov z znanstveniki, sindikalisti in delodajalci smo ugotovili, da podjetja potrebujejo pomoč pri razvoju odgovornega vodenja in odpravi prekarnosti. V ta namen smo razvili Standard za družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno delo, ki je prekarnost prvi povsem jasno opredelil in na ta način razčlenil kazalce prekarnosti in metodo za njihovo ocenjevanje.«
»Dejstvo je, da stroka in civilna družba ostajata edini, ki se s problemom prekarnosti ukvarjata kontinuirano in celovito. Do sedaj so se s prekarnostjo sicer soočili že trije ministri in tri vlade, ni pa jim uspelo sprejeti nobenega ukrepa, ki bi učinkovito naslavljal problem.«
Črt Poglajen pravi, da država danes nima pregleda niti nad tem, koliko je prekarnosti, kaj šele, da bi imela pripravljene scenarije za njeno odpravo. »Med pripravami na okroglo mizo, ki smo jo prejšnji teden pripravili s predsedniki političnih strank, smo vprašali Zavod za zaposlovanje, Ministrstvo za javno upravo, Inšpektorat za delo in Statistični urad Republike Slovenije, koliko je prekarnosti v javni upravi. Pa nam niso znali odgovoriti niti tega, koliko je v javnem sektorju atipičnih oblik zaposlitve, kaj šele, da bi nam znali kaj povedati o prekarnih oblikah zaposlitve. Država se dejansko ne zaveda obsega in posledic problema. Za ljudi, za družine, niti zanjo samo.«
Prekarnost in volitve
V super volilnem letu politične stranke še posebej marljivo nagovarjajo volivce, zato so se na Inštitutu za študije prekariata odločili, da stopnjujejo pritisk na politične stranke in na kandidate za prevzem javnih funkcij. »Od njih zahtevamo povsem jasno vizijo, ki se prekarnosti ne bo lotevala občasno ali jo rinila v tako široke sektorje, kot sta gospodarstvo ali sociala. Pomembno je, da politika v samem začetku mandata postavi strategijo za odpravo prekarnosti in da ukrepe konkretizira. Da pove, do kdaj, kako in kdo jih bo uresničil.«
»Vlada prekarnosti ne sme odrivati zgolj na Ministrstvo za delo, socialo, družino in enake možnosti. Odgovornost za medresorsko usklajevanje mora prevzeti na najvišji ravni, kot vladni kolektiv. Z odpravo prekarnosti se ne more ukvarjati zgolj en človek, ki se zraven ukvarja še z drugimi problemi, recimo socialo, gospodarstvom ali javno upravo, pač pa mora to voditi skupina, ki ima za naslavljanje problema na voljo zadostne resurse,« pravi Črt Poglajen.
Da bi prekarnost povzdignili med prioritetne teme volilne kampanje, je Inštitut za študije prekariata v preteklem mesecu organiziral tri okrogle mize - v sodelovanju s Pravno, Ekonomsko in Medicinsko fakulteto v Ljubljani. »Predstavnikom političnih strank, ki bodo sodelovale na prihajajočih volitvah, smo zastavljali vprašanja o odpravi prekarnosti. Na pogovor smo povabili vse stranke, odzvali pa so se nam zgolj pri SD, Gibanju Svoboda, Novi Sloveniji, Stranki Marjana Šarca in Stranki Alenke Bratušek. Veseli nas, da so bili odgovori, ki so jih podali, veliko bolj konkretni kot kadarkoli doslej. Bo pa pomembno, da bodo svojo vizijo prenesli v realnost.«
»Prekarno delo je katastrofa za posameznike, a tudi za državo – socialni sistem se sesuva, ni prihodkov v socialne blagajne, vse bolj pereči pa sta tudi izgorelost in depresija, ki dobesedno razžirata družbo. O tem je na okrogli mizi govorila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je opozorila, da je stanje alarmantno. Res je zadnji čas, da sistematično ukrepamo,« opozarja Črt Poglajen.
Inštitut za študije prekariata
Kaj pa vi mislite? Kako odpraviti prekarnost? Vabljeni, da svoj odgovor posredujete na naslov crt.poglajen@izsp.si. »Zelo bomo hvaležni za vsako misel. Izjemno pomembno je, da na enem kupu zberemo kar največ pogledov državljank in državljanov, s katerimi lahko soočimo odločevalce,« pravijo na Inštitutu. Obiščite njihovo spletno stran www.izsp.si in preverite, kaj o izkoriščanju delavcev pravijo prekarci, različni strokovnjaki in vidne osebnosti iz politike, gospodarstva in nevladnega sektorja. Zdravje posameznika je zdravje družbe: zahtevajmo od politikov, da kaznujejo tiste, ki izkoriščajo delavce in socialni sistem države!
Obrazi nevladnikov
Rubriko Obrazi nevladnikov pripravljamo v sodelovanju s CNVOS, krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij. Vsak ponedeljek vam prestavimo eno nevladnico ali nevladnika, ki si, vsak na svoj način, prizadeva, da bi bila naša družba lepša in bolj prijazna.
