Krajani Mosteca v brežiški občini so zaskrbljeni. Že lani so opazili, da je kanal, v katerega se stekajo očiščene odpadne vode iz tamkajšnje čistilne naprave in nato po dobrem kilometru v reko Savo, poln blata, ki tudi močno zaudarja. Gre za osrednjo čistilno napravo v občini. Razmere letos niso nič boljše, zaradi suše kvečjemu še slabše, saj deževje ni moglo sprati smrdečega blata, ki se je nabralo na travi v kanalu, pravi predsednik Brodarsko turističnega društva Mostec Stanko Savnik.
Iz kanala neznosen smrad
»To je grozen smrad. Očitno gre za blato, ki bi ga morali odvažati, pa so ga spustili v kanal. Vse to gre potem v Savo. V neposredni bližini je sprehajalna pot po protipoplavnem savskem nasipu in tudi številni sprehajalci so mi že večkrat potožili, da zadeva močno smrdi. Poleg tega je voda na kraju, kjer jo iz čistilne naprave spustijo v kanal, že začela spodjedati protipoplavni nasip,« pravi Savnik in ob tem spomni na obljube Komunale Brežice ob odprtju čistilne naprave leta 2009. »Takrat so nam rekli, da bo iz čistilne naprave tekla tako čista voda, da bi v njej lahko živele ribe. Zdaj pa imamo tako svinjarijo. To ne more biti le umazana voda, to je nekakšno blato. In prav gotovo ni od včeraj.«
Centralna brežiška čistilna naprava z zmogljivostjo 13.500 enot čisti odpadno vodo iz Brežic, Dobove in s Čateža. Kot je pojasnil Darko Ferlan, vodja sektorja gospodarskih javnih služb na Komunali Brežice, odpadno vodo najprej mehansko očistijo grobih odpadkov, nato jo na biološkem delu s kisikom in bakterijami biološko predelajo. Tu se v dveh bazenih izmenjujeta postopek mešanja in prezračevanja ter postopek usedanja in iztoka. V zadnji fazi se dva dekanterja potopita v bistri del očiščene odpadne vode in jo odvedeta v melioracijski kanal stare Gabernice.
»Blato v kanalu ni škodljivo«
»Pri potopu dekanter zajame tudi minimalno količino plavajočega blata, ki ni škodljivo za okolje, in ga skupaj z veliko količino očiščene vode odplavi v kanal. Po trinajstih letih delovanja se je tako v kanalu, ki je nižje od čistilne naprave, nabralo nekaj neškodljivega mulja,« dodaja Ferlan.
»Resda to blato ni videti lepo, ni pa škodljivo za naravo,« poudarja Miha Pšeničnik, vodja enote za dovajanje in čiščenje odpadnih voda na Komunali Brežice. Po njegovih besedah bi to blato kot mešanico z zemljo lahko uporabljali za gradbene nasipe ob cestah. Primerno bi bilo tudi za gnojenje kmetijskih zemljišč, vendar naša zakonodaja tega ne dopušča.
Pred nekaj leti je na čistilni napravi nastala tudi mehanska okvara na sistemu odvajanja, pri čemer je manjša količina blata odtekla v kanal. »Okvaro smo takoj odpravili. Prijavili smo jo pristojnim službam, te pa niso ugotovile škodljivih posledic za okolje,« je dejal Pšeničnik.
Ob tem je Ferlan zavrnil namigovanja, da je umazanija v kanalu blato, bi ga morali na čistilni napravi dehidrirati in nato odpeljati naprej. »Zagotovo ne. Vse neaktivno blato, ki se v zalogovniku usede na dno, dehidriramo. Dehidracija poteka ves čas. Dehidrirano, suho blato vsak teden vozimo na novomeški Cerod, lani smo ga tja odpeljali okrog 400 ton. Nikakor pa ga ne spuščamo v kanal, česar že sama tehnologija čistilne naprave ne dopušča,« je zatrdil.
Očistili bodo kanal
»Občini bomo predlagali, da se to usedlo blato iz kanala pobere in kanal očisti, pa tudi, da se sanira in s kamni utrdi brežina, kjer voda iz čistilne naprave spodjeda protipoplavni nasip,« je zagotovil Ferlan. Po njegovih besedah je sicer ta del območja, vključno s kanalom, predviden za urejanje v okviru gradnje HE Mokrice. Kanal je bil urejen pred leti ob gradnji protipoplavnega nasipa kot jarek za odvajanje zalednih meteornih voda, kamor se odvaja tudi voda iz opuščenega rokava potoka Gabernica. Nova struga poteka mimo Mosteca proti Dobovi. Del vode naj bi še vedno spuščali po opuščenem rokavu. A ker je suša, vode v rečnem koritu skoraj ni.
