Res je, da živimo v času, ko je odnos do blaginje za vsakogar in družbenih vrednot slab, ko se univerzalne humanistične vrednote umikajo materializmu in sebičnosti in se zaradi tega lahko razrašča avtoritativno vodenje države, brezpravnost in brezobzirnost ter primitivizem vladajočih in obenem nemoč vseh tistih, ki smo na volitvah dali mandat nekaterim, da zastopajo nas, ne pa koga ali kaj drugega.
Pri lastnih otrocih in njihovih vrstnikih ugotavljam nenavadno in meni povsem nerazumljivo popolno odsotnost, indiferentnost mladih do aktualnih družbenih, javnih, splošnih, mednarodnih in domačih vsesplošnih idejnih in tudi političnih tematik. Kot da živijo v mehurčku šolskih ocen, materialnega standarda in všečkov na instagramu. Kaj dalje jim njihovi mladi možgani sploh ne sežejo, kot da vsega drugega sploh ni. Seveda to ne velja za vso populacijo, bojim pa se, da za precejšen delež. Osebna in družbena vrednota postajata predvsem materialni status in rating na družbenih omrežjih. Drugo kot da ne obstaja. Sem neizmerno presenečen nad tako banalnim, sebičnim in pasivnim dojemanjem stvarnosti, vrednot in tako plehkim pogledom v prihodnost. Na tak način te osebe same sebe postavljajo v status »odvečnih ljudi«, kot jih imenujejo učitelji v pismu, kar pa je za kapital in vsakokratne ugrabitelje države dobra novica.
Še posebej me takšno večinsko stanje med mladimi preseneča, ko se spominjam naše generacije. Kot predstavnik samoupravne dijaške organizacije sem imel predavanja po vseh razredih z namenom aktiviranja participativne socialne zavesti sošolcev. Govorili smo o aktualnih zadevah, tudi o tem, da je enopartijski sistem neobičajen in da imamo zato v samoupravnem sistemu možnost predlagati, soodločati in se tudi s čim ne strinjati. Organizirali smo zbor vseh učencev v veliki avli, z ozvočenjem, govorili smo o vojni v Vietnamu in nemoči kapitalizma, da na drugačen način rešuje konflikte. Imeli smo svoje glasilo in nikoli ni bila tematika materializem, ampak splošne družbene teme. Naš način oblačenja in osebna urejenost je bila povsem nepomembna tematika, o tem praktično nikoli ni tekla beseda.
Ravno v srednji šoli se ljudje iz otrok preoblikujejo v odrasle osebe. Iz oseb se formirajo osebnosti. Gre za najbolj pomembno prelomnico v vsakem življenju, saj ravno v tem času oblikujemo kritičen odnos do vsega okoli nas, oblikujemo osebne vrednote. In srednja šola je tista, ki lahko to spodbuja in pri tem pomaga v pozitivni smeri, ali pa ne. Ali pa prepusti mlade osebe samim sebi in zahteva le taksativno znanje, piflanje.
Osebna izkušnja z lastnimi otroci je slaba. Niti osnovna, niti srednja šola jim ni vzbudila željo po preučevanju določenih vsebin, morda njihove bodoče poklicne poti. Razumem da je pri naravoslovnih predmetih znanje povsem tehnične narave. Ne morem pa sprejeti, da se pri družboslovnih predmetih šola ne ukvarja aktivno s spodbujanjem kritičnega in ustvarjalnega odnosa dijakov do družbenih tematik, do aktualnih in bodočih vsebin, ki jih bodo sami soustvarjali. Da se danes dijaki vsebinsko (ne slogovno umetniško) ukvarjajo z neko oportunistično in socialno nezrelo osebo Ano Karenino, je enako kot bi se ukvarjali s težavami družine Kardashian. Ali ne bi bilo v vseh ozirih bolj smiselno, da bi dijaki prebrali kaj takega kot Hararijev Sapiens in iz tovrstne literature razmišljali o silah, ki oblikujejo aktualno realnost in prihodnost? Tudi o svoji moči in vlogi.
Srednja šola je pravi kraj in pravi čas za najbolj odgovorno delo vzgojiteljev – za pomoč pri oblikovanju osebnih vrednot in ciljev. Temu bi v pretežni meri moral biti prilagojen učni in predvsem vzgojni program srednjih šol, posebej gimnazij v katerih je večina še neprofiliranih oseb. Če temu ni tako in če to opazijo sami predavatelji, so ravno oni tisti, ki lahko največ naredijo na tem, da bo osebna in javna kultura, razgledanost in družbena odgovornost občanov v prihodnje višja. Tudi politika in odnosi med ljudmi, ki so le ogledalo družbe. Učitelji v gimnazijah in srednjih šolah lahko največ naredijo na področju ozaveščanja in oblikovanja aktivnega državljana in so zadnji, ki bi javno klicali na pomoč koga drugega.
Z izborom literature, tudi aktualnih medijev in časopisov, se lahko seznani dijake z aktualnimi dogajanji in se jih spodbudi k odzivanju. Lahko se obravnava aktualni svetovni in naš domači politični sistem in ugotavlja problem prenosa deklariranih demokratičnih načel v realno življenje. Pa problem vrednot – zakaj so nekatere dobre in nekatere slabe. Pa vprašanje političnih strank: ali so sploh potrebne in ali jih je potrebno financirati, saj bo verjetno ponovno zmagala stranka brez evra donacije države. Pa vprašanje pravnega sistema: kakšnega imamo in kakršnega želimo – problem neskladja med legalnostjo in resnico ter pravico na drugi strani. Pa vprašanje policije: spada v okrilje politike, ali bi morala biti samostojna v okrilju pravosodnega sistema? Vprašanje medijev: kako urediti pravico javnosti do objektivne obveščenosti. Pa samozadostnost na posameznih področjih – koliko je imamo in kaj želimo v prihodnje. In najpomembnejše: kako je vsak občan dolžan biti javno, družbeno aktiven in kako bi boljša politična ureditev morala upoštevati voljo tisth, ki jih zastopa. Poleg tekmovanj v fiziki, matematiki in jezikih, bi lahko dodali tekmovanja o takšnih družboslovnih tematikah, rezultate bi lahko objavljali v medijih in tako prispevali k aktivnem državljanskem vzdušju, ki bi gotovo vplivalo tudi na vsakokratno aktualno politiko.
Bistveno je prepričati mlade ljudi v večjo samozavest, namreč da ni država nekaj drugega, da so država oni sami in ostali občani in da moramo biti samozavestni in si urediti okolje po svoji želji, ne pa po šablonah, ki ustrezajo kapitalu in slabi politiki, ki po volitvah ukrade državo in dela kar želi, tudi vojne. Četudi tega ni v tej obliki v učnih programih.
Učiteljem na moji gimnaziji sporočam, da me veseli, da so se oglasili, da pa njihov klic ne more biti namenjen oblasti, ampak predvsem še drugim učiteljem v vsej državi, da bi skupaj vzgajali in vzgojili dijake v razmišljajoče, socialno zrele osebnosti, ki bodo v prihodnosti samozavestno izboljšali način udejanjanja demokracije in način vodenja države. Pa tudi izboljšali družbeno anemične učne programe.
BOJKO JERMAN
