»Nekoč sem videl ženičko, ki je gledala ribo, za katero ni imela dovolj denarja, da bi jo kupila. Nekaj minut je stala tam. Nepremično. Potem sem stopil do nje in ji ribo podaril. Nihče ni odšel od mene praznih rok. Takrat sem se odločil in obesil napis, da lahko tisti, ki nimajo dovolj denarja, pri meni dobijo ribo zastonj. Pa da ne boste mislili – ti ljudje so ponosni in nobene gneče ni bilo.« Žalosten je povedal, da je med nami vse preveč ljudi, ki nimajo dovolj denarja niti za hrano, in da so to predvsem starejši, ki jim je nerodno ter sploh nikomur ne povedo, da so težavah. Mnogi se ustavijo, pogledajo izdelek, nato jim pogled zdrsne do listka, na katerem je napisana cena izdelka. Oko se jim orosi, hip zatem pa hitro stopijo naprej. Zgrbljeni in lačni bi dali vse za košček kruha, a tega ne pokažejo, svojo stisko skrivajo. Predrag malo zastane in vidno pretresen pove: »Enkrat na teden pride zelo star možakar, ki živi sam. Pred časom mu je umrla žena. Težko živi, večkrat je lačen kot sit, pa je delal vse življenje. Vsakokrat zahlipa od veselja in se mi iskreno zahvali za podarjeno ribo. Meni pa ostane cmok v grlu.« Pa ne le njemu ...
Brezplačen obrok
Na najbolj znani beograjski tržnici Kalenić se je pojavil napis: »Če nimate dovolj denarja, da bi kupili ribo, pri nas dobite brezplačen obrok.« Predrag Jovančić, ki je lastnik treh prodajnih pultov na tržnici, je povedal, da ga je vedno kar stisnilo pri srcu, ko je videl kakšnega starejšega človeka, kako je z lačnimi očmi gledal njegove ribe.
Predrag Jovančić, lastnik ribarnice na znani beograjski tržnici Kalenić, podari ribo ljudem, ki si je ne morejo privoščiti.
