»Seveda priznam, ja, kaj pa bom drugega,« je na vprašanje o priznanju krivde na krškem okrožnem sodišču odvrnil 80-letni Franc Šterban iz Brestanice, obtožen umora svoje deset let mlajše žene Ane novembra lani. Obtožnica je slišati grozljivo. Šterban naj bi v noči na 20. november v spalnici s topim delom sekire večkrat po glavi udaril spečo ženo Ano. Tudi ko je padla s postelje, je še večkrat udaril po njej. Zamahnil naj bi vsaj 34-krat. Nemočna Ana je med drugim utrpela zmečkanine možganov, zdrobljene lobanjske kosti, zatilno in temensko kost in številne druge poškodbe glave. Te so bile tako hude, da je umrla na kraju dogodka.
Izključil bi javnost in žrtvine svojce
Obramba je predlagala izključitev javnosti s predobravnavnega naroka in celo izključitev žrtvinih svojcev, češ da dejansko niso oškodovanci in zato nimajo pravice biti na predobravnavnem naroku. »Obdolženi si tudi ne želi njihove prisotnosti, saj je z njimi v sporih in bi to lahko vplivalo na njegov izrek o krivdi,« je poskušal odvetnik Peter Prus Pipuš. A ni uspel. »Predobravnavni narok je namenjen zgolj ugotovitvi, ali obdolženi krivdo prizna ali ne. Na njem se ne bo razkrivalo nobenih okoliščin, ki bi posegale v intimo obdolženca ali njegovih družinskih članov,« je dejal sodnik Gojmir Pešec in predlog zavrnil kot neutemeljen.
Kljub priznanju krivde je obramba predlagala zaslišanje Šterbanovih sosedov in svojcev, ki bi lahko več povedali o okoliščinah samega kaznivega dejanja, in v kakšnem stanju so našli Šterbana po kaznivem dejanju. »Povedali bi, da je sam poklical reševalce in policijo, pa tudi sosede, da bi prišli pomagat njegovi ženi. Dejanja se ni zavedal, mislil je, da jo še lahko reši. Priče bodo povedale tudi o predhodnih konfliktih z oškodovanko, pa tudi o njegovih poskusih samomora v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti,« je dejal Prus Pipuš.
Le še nekaj let življenja?
Predlagal je pridobitev novega izvedeniškega mnenja izvedenca psihiatrije. Ker se je zdravstveno stanje obdolženca v zadnjih mesecih bistveno poslabšalo, bi morali po njegovem mnenju pridobiti tudi mnenje izvedenca splošne medicine. »Naj pove, ali je obdolženi sploh sposoben spremljati obravnavo. Poleg tega ima obdolženi pred sabo le še nekaj let življenja. Vsaka zaporna kazen, višja od pet let, bi zanj pomenila dosmrtni zapor,« je dejal zagovornik, ki je predlagal tudi izključitev številnih listin iz sodnega spisa, češ da so bili postopki izvedeni nezakonito. Tako tožilka Mateja Roguljič kot pooblaščenec oškodovancev Adam Molan sta predloge obrambe označila kot nenavadne in konfuzne.
Obramba ob tem dvomi tudi o pravni kvalifikaciji kaznivega dejanja. Po njenem mnenju je bil Šterban v času, ko je dvignil roko nad ženo Ano, v stanju močne čustvene razburjenosti in bistveno zmanjšane prištevnosti. »Zato bi se moralo obtoženemu soditi za kaznivo dejanje uboja ali uboja na mah, za kar je predvidena nižja zaporna kazen,« je dejal zagovornik.
Na koncu si je besedo vendarle dovolil tudi Šterban, vidno šibkega zdravja, in se obrnil k žrtvinim svojcem. »Če bi bili vi do mene pošteni, bi bila ona še živa in tudi vse bi bilo vaše,« jim je dejal. Pa ga je zagovornik hitro ustavil: »Ni vam treba tega govoriti. Dovolj ste povedali danes.«
Zdaj je na vrsti sodnik, da najprej odloči o predlaganih dokazih, nato sledi izrek kazenske sankcije. x
