Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je imel govor, ki ni odražal duha tega pomembnega praznovanja, je pa poudaril pomen ohranjanja zadostne razdalje od Rusije, Ukrajine, EU in ZDA. Dejal je tudi, da mora Madžarska vzdrževati nizke cene energentov, katerih ključni sestavini sta ruski plin in jedrska energija. Ne da bi obsodil brutalni napad Rusije na suverenost Ukrajine, je le poudaril pomen ohranjanja miru in dejal, da »Madžarska ne bi smela stati med ruskim kladivom in ukrajinskim nakovalom«. Združeno opozicijo v državi, ki je pozvala k enotnemu odzivu Zahoda na konflikt, je označil za »vojne hujskače«.

Ko so Viktorja Orbana novinarji vprašali, zakaj se poljskemu, češkemu in slovenskemu predsedniku vlade ni pridružil na obisku obleganega Kijeva, je Orbanov tiskovni predstavnik odgovoril: »Predsednik vlade je seznanjen z obiskom, vendar trenutno ne namerava oditi v Kijev.« Medtem ko sta bili Poljska in Slovenija v zadnjih letih obravnavani kot Orbanovi zaveznici, ta situacija razkriva, kako izoliran je postal Orban. Medtem ko se Orban večino časa strinja z EU in zvezo Nato glede sankcij, to nerad počne. To je mogoče pripisati trem glavnim razlogom.

Prvi je gospodarski. V zadnjih 12 letih je Orban okrepil vezi Madžarske z Rusijo Vladimirja Putina in drugimi vzhodnimi diktaturami ter se zavzemal za pragmatizem v zunanji trgovini in poslovanju. Posli z Rusijo vključujejo razširitev jedrske elektrarne Paks s pomočjo ruskega energetskega velikana Rosatoma, nakup novih vagonov za podzemni potniški promet iz Rusije, podporo Metrovagonmaša proti madžarskemu prijavitelju na egiptovskem razpisu in selitev sedeža IIB, Putinove vohunske banke, v Budimpešto. Ti projekti pa so koristili bolj zasebnim kot javnim interesom. Orban je bil edini vodja države članice EU in zveze Nato, ki je februarja obiskal Moskvo (ne da bi šel v Kijev) v okviru, kot pravi sam, »mirovne misije«.

Drugi razlog je ideološki. Medtem ko je navajal pragmatične razloge in »nacionalne interese«, je ideološka bližina Orbanove Madžarske in Putinove Rusije vse bolj očitna. Od leta 2014, ko je madžarski predsednik vlade prvič omenil Rusijo kot »svojo vzornico«, Orban graja zahodne liberalne demokracije zaradi njihove domnevne šibkosti, raznolikosti in pomanjkanja »tradicionalnih vrednot«. Veliko njegovih korakov je navdihnil ravno Putin. Centraliziral je medije, tako kot je to storil Putin po katastrofi s podmornico Kursk, z uporabo kremeljskega priročnika, z odkupi Fideszu naklonjenih oligarhov in močnimi poskusi izkoreninjenja neodvisnih in kritičnih medijev, kar je razvidno s sovražnim prevzemom Indexa in pregonom budimpeškega Klubradia. Prizadeval si je ustvariti »madžarsko trdnjavo«, ki temelji na protizahodnih teorijah zarote, kot je model, ki je zdaj v igri v Rusiji. Sprejel je zakon, ki diabolizira nevladne organizacije, financirane iz tujine, in kriminaliziral »spodbujanje homoseksualnosti« pod zastavo boja proti pedofiliji.

Tretji razlog je geostrateški. Orban je upal, da bo njegova politika zadnjih dvajsetih let ustrezala novemu svetovnemu redu, ki si ga predstavlja kot propad Zahoda in vzpon Vzhoda. Ta želja je privedla do popolne odpovedi strateškega predvidevanja: njegov tesen odnos s Putinom je Orbana zaslepil pred očitnimi grožnjami, ki jih je Rusija predstavila ne samo Ukrajini, ampak tudi zahodni demokraciji.

Orban je bil prepričan, da Putin ne bo napadel Ukrajine. Ko je to naposled le storil, je bila vladna komunikacija približno en teden v popolnem kaosu. Vlada je volilcem poslala praktično vsa možna sporočila, od najbolj sokolskih proatlantističnih do proruskih teorij zarote. Orban je podprl sankcije, poklical Zelenskega po telefonu in v državo spustil ukrajinske migrante. Madžarska je hitro nehala blokirati prizadevanja Ukrajine za vstop v EU in zvezo Nato in zdelo se je, da bi se madžarska diplomacija lahko vrnila v normalno stanje.

Vendar se je po samo tednu načrtovanja in tipanja razpoloženja Fideszova vlada odločila za »zmagovalno« sporočilo, ki bi zajelo obe strani razprave in na Madžarskem spodbudilo trenutek »plesa okoli zastave«. Orban je svoje dvoumno sporočilo ponovil v govoru 15. marca: mir in poceni energija. Orban je zavohal pomisleke svoje volilne baze glede varnosti in si prizadeva ohraniti kontinuiteto s svojo predvojno putinofilsko retoriko.

Če bo Orban ostal na oblasti po volitvah 3. aprila, bo Zahodu grozil tako, da bo razbil enotnost sankcij in jih uporabil kot pogajalsko osnovo pri prihodnjih odločitvah evropskega sveta, svoje tako imenovane zaveznike pa izsiljeval z veti. Skladi za okrevanje so za Madžarsko izjemno pomembni in zdi se, da jih je Emmanuel Macron pripravljen sprostiti, da bi ohranil enotnost EU in dosegel svoje cilje med francoskim predsedovanjem.

Duh putinizma še vedno preganja Evropo – in še posebej Madžarsko. Najpomembnejše je, da EU – ki se je izkazala za učinkovitejšo in odpornejšo proti udarcem, kot so mnogi mislili – prepozna to grožnjo in ukrepa proti njej. Dva nujna takojšnja koraka bi bila: dati Madžarsko pod režim sankcij in se boriti proti državno sponzoriranim proruskim dezinformacijam, ki prihajajo iz vlad EU in zveze Nato, ki skušajo spodkopati enotnost teh zavezništev. x

Peter Kreko, direktor Inštituta za politični kapital, višji sodelavec pri Centru za analizo evropske politike