Sedemindvajsetletna skakalka je bila sploh prva Slovenka z zmago v svetovnem pokalu, v mednarodni konkurenci pa je znana kot velika borka za boljše razmere v ženskih skokih. Nastopala je prav v vseh sezonah ženskega svetovnega pokala do sedaj, ki je imel svojo premiero v sezoni 2011/12. V karieri je nastopila na 171 tekmah in petkrat kot posameznica stopila na oder za zmagovalke. V zgodovino se je zapisala kot prva Slovenka z zmago v svetovnem pokalu, ko je leta 2014 v Lillehammerju premagala vso konkurenco, skupno pa je na odru za zmagovalke stala petkrat kot posameznica in še šestkrat z ekipo. Letos se je po zadnji tekmi v Oberhofu odločila, da smuči postavi v kot. Sezona 2022/23 bo tako prva v zgodovini, ko na startu ne bo izkušene Ljubljančanke. Odločitve ni moglo spremeniti niti dejstvo, da bo Planica prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo in da so se skakalke prvič tudi resneje začele pogovarjati o morebitnem nastopu na letalnici.
Ženski skoki zelo napredovali
»Tista zmaga je prišla zelo nepričakovano. Pred odhodom na Norveško sem imela veliko težav na ledeni smučini, predvsem z opremo. Nato smo odkrili tisto težavo in v Lillehammerju sem odskakala vrhunsko. Takrat sem vsem pokazala, da smo Slovenke sposobne poseči po vrhu, kar je bil pomemben korak naprej,« se Špela Rogelj dobro spominja svojega največjega uspeha v karieri in se sočasno zaveda, da je bil to pomemben korak pri tem, kar se dogaja v zadnjih dveh sezonah. »Kar se dogaja v zadnjih sezonah, je skoraj neverjetno. Po mojem mnenju je ključ do tega zaupanje vseh tekmovalk in trenerja, da smo vsi verjeli, da lahko nastopamo na tako visoki ravni,« z navdušenjem govori o rezultatih celotne ženske ekipe v zadnjem obdobju.
Kot stalna članica svetovnega pokala ni spremljala le razvoja skokov v Sloveniji, ampak tudi ženskih skokov nasploh. »Ženski skoki so močno napredovali, predvsem v zadnjih desetih letih se je zelo spremenila tehnika odskoka. Če pogledamo prvo svetovno prvenstvo v Liberecu 2009 in danes, je to kot dan in noč. Tudi vse ekipe so si začele na veliko prizadevati za profesionalnost v športu,« svoja opažanja opisuje članica ljubljanske Ilirije.
Čeprav velja za zelo izkušeno skakalko, pri 27 letih še ni med najstarejšimi. Tudi zato je njena odločitev malce presenetljiva, sploh ker je veljala za steber slovenske ekipe, prihodnje leto pa je na sporedu domače svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki ga bo gostila Planica. »Do zadnjega sem premišljevala tudi o možnosti, da bi nastopila v Planici. Ko pa je svojo odločitev sporočil tudi trener Zoran Zupančič, je bila moja odločitev lažja, saj si še enega leta brez take ekipe nisem znala predstavljati,« odločilni korak za odločitev o koncu kariere opisuje Rogljeva.
Še naprej se bo borila
Pred praznikom v Planici se vedno načne tudi pogovor o tem, kdaj bodo tudi ženske prvič lahko letele na letalnici. »Za konec sem se odločila tudi zato, ker sem utrujena od neprestanega boja za to, kar nam pripada. Ženski skoki še vedno niso primerljivi z moškimi,« pove velika borka za enakopravnost v skakalnem športu.
Veliko ima povedati tudi na temo poletov, kar bo zanjo ostala edina neizpolnjena želja, a tudi v tem pogledu prihaja do napredka. »Letos smo prvič imele sestanek z Miranom Tepešem in Ago Baczkowsko, da smo lahko povedale, kaj si mislimo o tem. To je vsaj en korak v pravo smer. Moje mnenje je, da je trenutno vsaj 20 tekmovalk sposobnih leteti na letalnici, kakor pa kaže, se bo to zgodilo v roku od dveh do petih let. Mislim, da bi to bilo lahko že prihodnje leto, a žal to ni v mojih rokah. Sem zagovornica pravila, da če ne poskusiš, ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo,« ima svoje mnenje o tem velika borka za enakopravnost. Tudi omenjeni sestanek pa zanjo ni bil dovolj, da bi še podaljšala svojo športno pot. »Odgovor, da bo to prišlo v roku od dveh do petih let, je enostavno preveč, dovolj utrujena sem že sedaj.«
Kaj natančno bo počela po koncu skakalne kariere, še ne ve. Pravi, da je bil vedno načrt pomagati v domačem družinskem podjetju, a trenutno se vidi tudi še v smučarskih skokih. Sicer še ne ve, v kakšni vlogi, a še naprej bi se rada borila za boljše pogoje žensk. »Želim si, da se ženski skakalni šport še naprej razvija, da bi imel podmladek dobre pogoje za delo. Potekajo različni pogovori, a še ne vem, kako točno bi lahko pomagala. Želim si delati pri mednarodni smučarski zvezi,« sklene Špela Rogelj, ki pa zagotavlja, da bo na voljo za pomoč domačemu klubu, ki ji je omogočil razvoj in ji zagotavljal odlične pogoje za razvoj njene športne poti.
