Nika Kovač, Andraž Rožman, Klara Širovnik: Tu sem (Cankarjeva založba, 2021)
Zbirka devetih kratkih zgodb je nastala na pobudo aktivistke in direktorice Inštituta 8. marec Nike Kovač, pri pisanju pa sta se ji pridružila novinarja Andraž Rozman in Klara Širovnik. Zbirka vključuje portrete ljudi, ki jih družba neredko odriva na rob: med drugim beremo o duševnih stiskah, invalidnosti, alkoholizmu, demenci in izbrisanih. Delo je izšlo v zbirki Najst, a je ključno vprašanje – kaj lahko storimo, da se tovrstne zgodbe ne ponavljajo – namenjeno bralcem vseh starosti.
Karel Gržan: Ta krasni nori svet (Sanje, 2022)
Pater Karel Gržan, ki je v zadnjih letih nanizal več uspešnic, je izdal novo knjigo, v kateri so strnjeni njegova razmišljanja in ugotovitve o ureditvi sodobnega sveta in položaju posameznika znotraj njega. Navdihnilo ga je predvsem opazovanje aktualnega in z epidemijo povezanega dogajanja, pa tudi čedalje večja polariziranost znotraj družbe. Dobršen del patrove knjige sicer zavzemajo ideje, ki jih strokovnjaki s področij epidemiologije in imunologije označujejo za teorije zarot.
Ana Schnabl: Plima (Beletrina, 2022)
Doktorska študentka filozofije in sodelavka centra za preiskovalno novinarstvo Oštro Ana Schnabl se je pred leti bralcem predstavila s kratkoproznim delom Razvezani in zanj prejela nagrado za najboljši prvenec. Če se je njen prvi roman Mojstrovina dogajal v času razkroja Jugoslavije, se Plima osredotoča na tukaj in zdaj. Psihološko-kriminalni roman sledi zgodbam ljudi, ki se vsak po svoje spoprijemajo z nasiljem, rojenim iz človeških ambivalenc, nezmožnosti, omejitev in tudi – odločitev.
Ferdinand Lutz: Q-R-T – Novi sosed (VigeVageKnjige, 2022)
Vsestranski nemški ustvarjalec se slovenski mladini predstavlja s stripom Q-R-T, v katerem istoimenski vesoljček pride na Zemljo preučevat, kako živimo tukajšnji naseljenci. Popotnik s planeta, na katerem vsi vse življenje ostanejo otroci, po Zemlji pohajkuje v družbi pomočnika Okija, ki ima posebno moč, da se lahko spremeni v kar koli. Kljub trudu, da bi se zlila z okolico, jima ne uspe ostati neopažena, kar neizogibno vodi v zabavne dogodivščine.
Gal Kirn: Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB (Maska, 2022)
V delu, ki je izšlo kot del projekta Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v postjugoslovanskem kontekstu na Filozofski fakulteti UL, se politični in kulturni teoretik Gal Kirn posveča arhivom, njihovi dekonstrukciji in ponovni konstrukciji. Kot je v spremni besedi zapisala Lana Lovrenčić, je avtor z zbiranjem materiala, povezanega z dogodki iz preteklosti, prepoznaval potencial izgubljene (pozabljene) prihodnosti. Knjiga vsebuje obsežen izbor in interpretacijo partizanskih umetniških del.
