Gneča na Bledu, v Bohinju, alpskih dolinah, Kranjski Gori, na poti na Triglav, v Trenti, dolini Soče ter pri drugih zanimivostih v Julijskih Alpah in na območju Triglavskega narodnega parka (TNP) je že stalnica poletne turistične sezone. V organizacijah, ki delujejo na tem območju, naj gre za lokalne turistične organizacije, javni zavod Triglavski narodni park, muzeje in druge, se že nekaj let trudijo, da bi obiskovalce usmerjali od najbolj priljubljenih kotičkov tudi k manj znanim in s tem manj obleganim. O tem, kako se bodo tega lotevali v letošnji poletni turistični sezoni, so se pogovarjali na srečanju v Mojstrani.
»Informatorji so zelo pomembni, saj imajo neposreden stik z obiskovalci. Pomembno je, da vedo, kaj ljudem predstaviti, jim predlagati, da jih usmerjajo k trajnostni mobilnosti, jim povedo, kakšna so pravila vedenja in na katera območja v parku ne smejo zaradi varstva habitata in narave,« poudarja direktor javnega zavoda Triglavski narodni park dr. Tit Potočnik. Skupaj z ostalimi organizacijami se trudijo, da bi poenotili in še bolj povezali obveščanje obiskovalcev na celotnem biosfernem območju Julijske Alpe. »Srečanje je namenjeno druženju, mreženju in krepitvi identitete. Želimo si, da primorski informatorji dobro poznajo Gorenjsko in tja pošiljajo obiskovalce – in obrnjeno,« poudarja vodja informacijsko-izobraževalne službe v zavodu Majda Odar.
»Kaj se da videti?«
Da je obiskovalcem vseeno, kje je meja med dvema občinama ali med Primorsko in Gorenjsko, opaža tudi David Štulc Zornik iz TIC Tolmin. »Obiskovalci so na dopustu, imajo čas in želijo videti tisto, kar jim predlagamo,« pravi. Vprašanje, kaj se da videti in doživeti, je eno najpogostejših, ki jih turisti postavijo informatorjem. Štulc-Zornik doda, da je odgovor odvisen od tega, kaj si obiskovalci želijo in kje so že bili. »Najprej jim povemo, kaj zanimivega je na voljo v bližnji okolici, potem jih napotimo proti Obali, Gorenjski ...« Da za obiskovalce razdalje med pokrajinami ali mesti niso problematične, meni Maja Lakota iz Turizma Bled, ki opaža, kako zlahka se turisti z Bleda odpravijo na primer v Ljubljano ali Maribor. Kot pravi, sta dve vrsti obiskovalcev – prvi pridejo zelo pripravljeni in vedo, kaj si želijo ogledati ali početi, drugi pa se popolnoma prepustijo predlogom.
Kaj početi, kadar dežuje?
»Kadar je slabo vreme, številni vprašajo tudi, kaj početi na Bledu,« opozarja. Takrat jih najprej povabijo v informacijski center, kjer je na ogled razstava o Gorenjski in območju Julijskih Alp. »Povemo jim, da sta Bled in njegova okolica lepa tudi v dežju, jih povabimo na razstave, v muzeje ter mesta v bližnji in daljni okolici,« pojasnjuje.
»S povezovanjem in sodelovanjem organizacij in informatorjev na celotnem območju Julijskih Alp si želimo, da bi informator gosta v Bohinju ob takem vprašanju napotil na primer v Slovenski planinski muzej v Mojstrano ali gosta, ki počitnikuje v Posočju, z vlakom v Planšarski muzej v Bohinj,« pa povzema direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Šele ko sestavimo vse dele sestavljanke v naši okolici, dobimo celotno zgodbo. Samozadostnost posameznih območij in občinska zaplankanost ne prinašata želenih učinkov,« je prepričan in dodaja, da vse organizacije pravzaprav upravljajo isto območje, česar se zaposleni v njih na tem območju dobro zavedajo. x
