Zakaj so celo naši vrhovni sodniki enotno, sistematično kršili človekove pravice kreditojemalcev? Je tu iskati slabo obveščenost sodnikov ali površno branje zakonov ali kaj drugega?
Vendar je zadeva grozljiva. Pri 250 vloženih tožbah jih je vrhovno sodišče že zavrnilo polovico. Torej so povsod zmagale banke. Ali je bilo pri 30.000 danih kreditih s CHF klavzulo res vse v redu?
Kot je sedaj ugotovilo Ustavno sodišče RS, so naša sodišča kršila evropsko in našo zakonodajo in oškodovala kreditojemalce pri pravičnem sojenju. Tdui v primeru, kjer je Okrožno sodišče v Novi Gorici konec januarja izdalo odklonilno sodbo stranki in dalo prav banki, čeprav sta odgovorna predstavnika banke v Novi Gorici sama izjavila, da niso opravljali pojasnilne dolžnosti. Celo vodja oddelka kreditiranja je sama priznala, da je najela dva kredita s klavzulo CHF. Tudi to ni bilo dovolj sodniku, da bi dvomil v verodostojnost bančnih uslužbencev. Tudi plakate, s katerimi je banka vabila k najemu takšnih kreditov, je obrnil bankam v prid. Po izjavah bankirjev je bilo v tistem času danih cca 40 % stanovanjskih kreditov s klavzulo v CHF.
Ali so se sodniki skupno zavestno odločali, da bodo za vsako ceno branili banke, ne glede na njihovo goljufivo prikazovanje stanja?
Slovenija je ena zadnjih držav v Evropi, ki skuša te probleme urediti enotno za vse kreditojemalce s krediti s klavzulo v CHF. To je uredila že Hrvaška, tudi Bolgarija, da ne govorimo o drugih državah v Evropi, kjer njihova sodišča sistematično dosojajo sodbe v korist kreditojemalcev. Avstrija je takšne kredite prepovedala dajati že 2004, zato so njihove banke, ki so poslovale po vzhodnoevropskih državah, takšne kredite začele ponujati v teh državah, kjer so bili zakoni bolj ohlapni in stranke manj zaščitene, bankirji pa so dobro vedeli, da bodo na tečajnih razlikah dobro služili. Njihovo prakso so sprejele tudi vse ostale naše banke. Takšne kredite so ponujali še leta 2013. Vrednost švicarskega franka je od leta 2004 do 2022 samo naraščala in kreditojemalcem povzročala velike probleme, celo travme, bankam pa prinašala ekstra dobiček.
Kaj je sedaj spornega, če bi morale banke ta del tega ekstra dobička vrniti kreditojemalcem? Banke do njega niso bile in še vedno niso upravičene. Kakšne stroške bodo imele sedaj banke, je njihov problem. Tega bi se morale zavedati ob trženju takšnih kreditov. Zato se naj sedaj kar pripravijo.
Zakaj bankirji in njihovi lobisti zdaj manipulirajo, da bomo to breme nosili vsi državljani? To je izmišljotina ga. Caprirolo, ki je predsednica Združenja bank, in to ponavljajo podporniki stališč bank. Trdijo, da bi bilo to škodljivo za banke in za državo. Država nima nič pri njihovi goljufiji. Dejstvo je, da če je nekdo zavestno goljufal stranke z lažnim prikazom stanja, mora škodo povrniti sam in ne nekdo tretji. Banke so vedele, v kaj se spuščajo in morajo posledice tudi same nositi. Če se bodo spori končali doma, v Sloveniji, bodo banke vrnile le neupravičen ekstra dobiček. Če pa se bo spor prenesel na Evropsko sodišče, bo odškodnino res morala plačati država Slovenija. Vse naše banke so sedaj v tuji lasti, ker jih nismo znali upravljati. Zakaj bi morala država reševati te tuje banke? Tudi trditev, da ni več dokumentov za stare kredite, ni resnična. To je le izgovor bankirjev. Krediti so bili stanovanjski. Če so bili vzeti za 10 let v letu 2004, so bili odplačani v letu 2014. Torej desetletni rok še ni pretekel in dokumentacija še obstaja.
Čudi me, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvajanje zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zakon je pošteno in kompromisno pripravljen in ne ogroža niti bank niti kreditojemalcev. Kaj je pri nas drugače kot pri Hrvatih, kjer so tak zakon odločno podprli že pred leti in ga tudi izvajajo? Pri nas so se banke močno povezale z lobisti iz ekonomske in pravne veje, sicer različni pravniki in ekonomisti ne bi podpirali stališč bank brez upoštevanja nepoštenega ravnanja bank do kreditojemalcev. Napake se dogajajo povsod, vendar naj jih tisti, ki so jih povzročili, tudi rešijo.
Problem je tako velik, da bi ga težko reševal posameznik, zato je bila odločitev državnega zbora nujna in pravilna. Kako bi lahko posameznik uspel v tožbi proti bankam, pri vsej nepoštenosti le-teh? Poleg tega so stroški tožb nenormalno visoki.
Časopisi pišejo, da sta vlada RS in Banka Slovenije proti sprejetemu zakonu. To me čudi. Tu gre tudi za ugled države. Kaj je Banka Slovenije v zadnjih desetih letih storila na tem področju? Krivice bi morala odpravljati. Ali naj se s sodišči ukvarja 30.000 oškodovanih strank, če je že sedaj čakalna vrsta za obravnavo spora na sodišču od 2–3 leta?
Apeliram na Ustavno sodišče, da opravi svoje delo profesionalno in v korist oškodovanih kreditojemalcev.
Matija Perko, Nova Gorica
