Osrednja tema tedna je bilo zasedanje guvernerjev ameriške centralne banke (Fed), ki je prvič po nekaj letih zvišala obrestno mero, in sicer za 25 osnovnih točk (0,25 odstotka). Ob tem je napovedala še več dvigov do konca leta. Zvišanje obrestne mere je logičen odgovor na visoko inflacijo, ki vztraja že skoraj leto dni (precej časa je bila sicer razumljena kot »prehodna«). Prav tako je bilo omenjeno, da bo Fed morda začel zmanjševali svoj naložbeni porfelj vrednostnih papirjev. Trg je novico razumel pozitivno, v smislu, da bo Fed »opora« za višje cene delnic tudi v prihodnje, hkrati pa ni bilo razumeti, da bi šle Fedove aktivnosti v restriktivni smeri. Bilanca ameriške centralne banke namreč trenutno dosega zavidljivih 8,5 trilijona dolarjev, od začetka leta pa je bilo odkupljenih še za 220 milijard ameriških dolarjev vrednostnih papirjev, kar nakazuje, da nikakor še ni mogoče govoriti o resnem zategovanju pri monetarni politiki. Zvišanje ključne obrestne mere je sicer med drugim podražilo zadolževanje za nepremičninska posojila. Obrestne mere zanje so presegle štiri odstotke, kar je največ v zadnjih treh letih. Pričakovati je njihovo nadaljnjo rast.
V ozadju rasti delnic je bilo morda nekoliko spregledano dogajanje na Kitajskem, kjer se ponovno soočajo z največjim izbruhom covida-19 od začetka te bolezni. Pet kitajskih mest s ključnimi proizvodnimi obrati je država z odlokom zaprla. Veliko mednarodnih podjetij v teh mestih je moralo ustaviti proizvodnjo (Toyota, Volkswagen, proizvajalec Applovih produktov Foxconn). Kako dolgo bodo mesta in obrati zaprti, ni znano. Mogoče je pričakovati zvišanje stroškov transporta in nadaljnje motnje v dobavni verigi. Oboje lahko s pritiskom na cene v končni posledici vpliva na inflacijo.
Precej več dinamike je bilo zaznati pri gibanju cene nafte. Močna rast v začetku marca je temeljila na špekulacijah povečanega povpraševanja zaradi gospodarske rasti in izpada ruske nafte ter počasnejšega prilagajanja povečanega črpanja članic organizacije Opec in ZDA. Cena se je v minulem tednu precej umirila (vrnila se je na ravni okrog sto ameriških dolarjev), vzrok za to so bile predvsem omenjene najnovejše epidemiološke razmere na Kitajskem. V kratkem je mogoče pričakovati nov jedrski sporazum med ZDA in Iranom, ki je pogoj za vrnitev iranske nafte na trg. Dodatna ponudba bi lahko vodila v nadaljnje pocenitve nafte in s tem tudi v zniževanje inflatornih pritiskov.
Ne glede na bližino in eskalacijo vojnih razmer v Ukrajini so močno ozeleneli tudi evropski delniški trgi. Angleška centralna banka je že tretjič zapored zvišala obrestno mero, tokrat z opozorilom, da bi inflacija v kratkem lahko presegla 10 odstotkov. Tudi predsednica Evropske centralne banke je opozorila na zelo majhno verjetnost, da bi se evrska inflacija vrnila na zelo nizke predpandemične ravni. Kljub inflaciji na evrskem območju večjega pritiska na dvig obrestne mere (še) ni.
