Poklon slovenski glasbeni dediščini in pozdrav sodobnim skladateljskim premislekom, kar je nekakšno vodilo 36. Slovenskih glasbenih dnevov, se bosta zgodila že na prvem koncertu v Cankarjevem domu. Trije zbori (MePZ Glasbene matice Ljubljana ter Komorni zbor in MePZ Akademije za glasbo v Ljubljani), štirje pevci solisti Mojca Bitenc, Nuška Drašček, Martin Sušnik in Peter Martinčič ter Ansambel kljunastih flavt in Simfonični orkester AG bodo poustvarili koncert v spomin na 150 let delovanja Glasbene matice Ljubljana. V »zgodovinskem« delu sporeda bodo skladbe Jacobusa Gallusa, Mateja Hubada in Uroša Kreka, izvedli pa bodo tudi noviteti dveh slovenskih skladateljic – izkušene Nane Forte, ki je napisala kantato za zbor in godala Sanje leta (G. Strniša), ter študentke kompozicije Klare Mlakar, ki je zmagala na mednarodnem mladinskem zborovskem natečaju Aegis carminis 2021, za to priložnost pa napisala skladbo Mlini življenja. Z njo se poklanja izvirnosti skladatelja Kreka. Večer bo zaključila veličastna vokalno-inštrumentalna hvalnica Te Deum v C-duru Antona Brucknerja. Dirigirali bodo kar trije – zborom Alenka Podpečan in Sebastjan Vrhovnik, orkestru pa Simon Dvoršak.
Krstne izvedbe
Društvo slovenskih skladateljev ima cikel Koncertni atelje DSS, ki je nekakšen poligon za predstavitve novih slovenskih skladb, odkar ga umetniško vodi Nina Šenk, pa so vključena tudi dela v našem prostoru manj poznanih tujih skladateljev. Trobentač Franc Kosem in tolkalec Jože Bogolin bosta v Viteški dvorani Križank odigrala tri slovenske novitete: Limen III slogovno raznolikega Leona Firšta, Hit it! nekonvencionalnega Tilna Lebarja ter Utrinke že prekaljene skladateljice Tadeje Vulc. Poslušalo se bo tudi Mateja Bonina, ki klasično kompozicijo povezuje s plesno, improvizatorsko in elektroakustično sfero, iz starejše generacije pa Daneta Škerla, ki sta ga krasila močna vez s tradicijo in muzikalna svežina. Od tujih avtorjev sta izbrana avstralski skladatelj, violist in dirigent Brett Dean ter italijanski skladatelj in poet Giacinto Scelsi.
Kar 15 novih skladb so skladatelji napisali za tradicionalno Noč slovenskih skladateljev (21. aprila v Viteški dvorani Križank). Zazvenele bodo skladbe, v katerih bodo v solističnih vlogah različna trobila. Na Koncertu samospevov pa se bosta baritonist Jaka Mihelač in pianistka Andreja Kosmač sprehodila skozi preproste glasbene izpovedi vse do mojstrskih samospevov. Da izvirni slovenski samospev še vedno živi, dokazujeta noviteti Katarine Pustinek Rakar in Tineta Beca. Dan pozneje bo v isti dvorani nastopila sopranistka Nika Gorič ob spremljavi Ensemble Dissonance. Poklonili se bodo violinistu Karlu Jeraju, našemu prvemu članu Dunajskih filharmonikov, ter njegovemu zetu in skladatelju Lucijanu Mariji Škerjancu.
Nepozabni Gallus
36. Slovenski glasbeni dnevi se bodo zaključili s koncertom Zbora Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil Gregor Klančič, na sporedu pa bodo dela Jacobusa Gallusa. Ob jubileju Glasbene matice Ljubljana bo to spomin na koncert leta 1892, ko je ob 300. obletnici Gallusove smrti matičnemu zboru dirigiral Matej Hubad. S tem so oživili dragoceno zapuščino tega osrednjega poznorenesančnega slovenskega skladatelja ter nanj opozorili tudi takratno širšo glasbeno javnost.
V času festivala bo potekal tradicionalni mednarodni muzikološki simpozij, ki bo gostil muzikologe z evropskih univerz, beseda pa bo tekla o tradiciji zborovstva ter funkciji glasbenih društev v 19. stoletju v evropskem prostoru. Predstavili bodo tudi tretji zvezek Zgodovine glasbe na Slovenskem, ki zajema obdobje od leta 1800 do 1918. Zbirko je zasnovala dr. Nataša Cigoj Krstulović in jo zdaj nadaljuje dr. Aleš Nagode, sicer pa nastaja v sodelovanju s številnimi slovenskimi muzikologi.
