Za nastanek slovenske pivovarske zgodbe so najbolj zaslužni domači pivovarji, ki so se iz kuhinj in garaž preselili v lastne pivovarne. Kako je temu vzponu nove pivovarske scene sledil razvoj opreme za pivovarstvo? Danes sta tako vaše podjetje Brewiks kot podjetje Škrlj iz Vipavske doline postali prepoznavni v svetovnem merilu.
Sam se s pivom nisem nikdar ukvarjal, niti nisem vedel, kako se ga izdela. Smo pa v družinskem podjetju Mithraeum proizvajali druge procesne živilske izdelke za pridelavo in proizvodnjo vina, mleka, sira, marmelade, medu …, zato smo imeli znanje, ki smo ga samo preslikali na proizvodnjo pivovarske opreme. Tako je nastala naša linija pivovarske opreme in pivovarn, narejenih na ključ. Od leta 2014, ko smo začeli, do danes smo po vsem svetu postavili 250 pivovarn, na vseh celinah razen Afrike. Naš cilj je, da bi imeli našo pivovarno v vseh državah, v katerih se sme prodajati alkohol.
Kdo so kupci teh pivovarn?
V glavnem majhna družinska podjetja, gostilne in pubi, ki proizvajajo pivo za lastno prodajo. Ravno prejšnji teden smo postavili takšno gostilniško pivovarno na Irskem, v Belfastu, in na Japonskem. Med drugim smo opremili najvišje ležečo pivovarno v Evropi, na 2050 metrih nadmorske višine, ki je v Dolomitih v Italiji. Do 1600 metrov smo jo do planinske koče, kjer danes proizvajajo pivo za turiste, pripeljali s tovornjakom, od tam naprej pa s helikopterjem.
O kako velikih proizvodnih zmogljivostih govorimo?
Kapaciteta te gorske pivovarne je od petsto do tisoč litrov na mesec. Naša najbolj prodajana pivovarna ima zmogljivost do štiri tisoč litrov na mesec, največja, ki smo jo postavili, pa lahko proizvede štiriindvajset tisoč litrov piva na mesec.
Letos pa ste začeli še lastno proizvodnjo piva.
Naša zgodba s pivom se je začela v času korone. Smo ekipa petih prijateljev – eden je barman in lastnik lokala v Črnomlju, drugi se ukvarja z destilacijo žganih pijač, dva sta pivovarja, moja žena pa se ukvarja z marketingom. Dogovorili smo se, da ustvarimo podjetje Svet pijač in poskusimo – glede na to, da so se nam sprostile številne obveznosti – ustvariti nekaj produktov, ki bi jih prodajali z dostavo na dom. Zmenili smo se, da pripravimo več paketov (v enem so bili koktajli oziroma vse sestavine z navodili ter mešalnikom in dekoracijo, da si jih lahko sam pripraviš doma, v drugem domači viski, v tretjem pa kraft pivo) in da se bomo na podlagi tega, za kaj bo največ zanimanja, odločili, česa se bomo lotili v večjem obsegu. Z veliko prednostjo je zmagalo pivo. Sproti smo prodali vse, kar smo naredili, zato smo glede na to, da imam v lasti podjetje Brewiks, ki se ukvarja z izdelavo opreme za majhne in srednje velike pivovarne, kapacitete močno povečali. Naš cilj je, da proizvedemo dva milijona litrov piva na leto, kolikor znaša meja v smislu trošarinskega zakona, ki ločuje majhne pivovarne od večjih.
Bo pa pivovarna v Črnomlju, kjer je že pivovarna Vizir, ki je bila sploh ena prvih slovenskih kraft pivovarn in je v lasti vašega brata Denisa. Boste postali konkurenca družinski zgodbi?
Nikakor ne, ker ciljamo predvsem na tuje trge. Pivo se pije povsod po svetu, zato ne vidim nobene težave, da nam ne bi uspelo. Na Japonskem smo denimo že prisotni. Naš partner iz Hrvaške, ki mu varimo pivo, sodeluje z Japonci, ki imajo lokal na podzemni železnici. Mimo njega se vsak dan sprehodi milijon ljudi. Pogovarjali smo se tudi s kitajskim distributerjem, ki nam je rekel, da ko bomo imeli pripravljene tri kontejnerje, jim jih lahko takoj pošljemo. Pogoj pa je, da bomo imeli za njih pripravljeno pivo vsak mesec. Ravno zato si tudi prizadevamo, da bomo imeli dovolj velike proizvodne zmogljivosti. Že zdaj, ko pivo proizvajamo za določene lokale in kupce, ti od nas zahtevajo, da je dobava redna.
Torej proizvajate pivo, ki pravzaprav nima blagovne znamke.
To je samo en segment ustroja pivovarne, hišno pivo, ki ga potem točijo v gostilnah in drugih lokalih. Tudi če nekdo želi prodajati svoje pivo pod lastno blagovno znamko, mu ga proizvedemo in na steklenice nalepimo njegovo etiketo. Drugi segment je lastna proizvodnja piva pod blagovno znamko FOMO Brewery, za katero smo ustvarili tudi kriptokovanec z imenom zamašek (bottlecap).
Kakšen je pravzaprav ta projekt? Gre za neke vrste moderen startup, v katerega se namesto denarja vlaga kriptovalute?
Razmišljali smo o tem, kako bi se lotili promocije prodaje piva glede na to, da nimamo toliko kapitala, kot ga imajo veliki pivovarski koncerni, imamo pa nekaj izkušenj na področju kriptovalut. Zato smo poleg vsega ustanovili še pivovarno in blagovno znamko FOMO Brewery, kar v kriptoslovarju pomeni »fear of missing out« in je prepoznaven izraz v kriptosvetu. Ideja je ta, da več piva ko bo prodanega pod našim okriljem, višja bo cena kovanca. Kovanci se že prodajajo, jeseni gre naš bottlecap že na borzo, zbrana sredstva pa bodo namenjena izključno za širitev pivovarne. To je temeljna razlika med našim kovancem in drugimi kriptokovanci, kot so bitcoin, etherium in drugi. Vsak kupec kovanca bo torej vlagal v naše podjetje.
Torej bo vsak, ki bo kupil kovanec, postal delničar podjetja?
Tukaj ne govorimo o delnicah in dividendah. Vsak, ki bo kupil kovanec, ne bo postal avtomatično lastnik podjetja, kot je to navada v svetu delnic, temveč lastnik kovanca. Kot lastniku kovanca pa mu bodo pripadale določene ugodnosti, kot je na primer delitev dobička. Ideja je, da se dobiček preusmeri v rast kovanca. Na kak način bo ta nagrada izplačana, se bo videlo čez najmanj dve leti. Vsem vlagateljem predstavimo, da je to delo na dolgi rok. Gre zgolj za novo marketinško zgodbo, ki jo ustvarjamo v zvezi z eno najstarejših pijač.
Pa je že kaj povpraševanja po teh kovancih?
Seveda. Danes so se ljudje že navadili na kriptosvet in na to, da kupijo neki kovanec ter čakajo, kaj se bo z njim zgodilo. Nikakor ne iščemo špekulantov, ki kupujejo in prodajajo te valute. Hoteli smo le uporabiti nove tehnologije za investiranje v tradicionalno industrijo, kot je pivovarstvo, in nov način delitve dobička pa tudi povsem nov razvoj prodaje piva. Skozi ta kriptosvet nameravamo ustvariti veliko bazo kupcev, saj bomo vsem proizvajalcem piva, ki imajo naše pivovarne Brewiks, omogočili, da kupijo naš zamašek in s tem avtomatično pade v naš prodajalni sistem. Skratka, vse presežke piva, ki ga ne bodo prodali v lastnem lokalu ali okolici, bodo lahko brez kakršnega koli vložka v marketing prodajali prek naše mrežne platforme. Naslednja faza pa je virtualni svet, v katerem se boš lahko s pomočjo 3D-očal sprehajal po pivnicah naših strank in naročal pivo, ki ti ga bo dostavna služba nato pripeljala na dom. Danes vsi gradijo virtualne svetove, ki so sicer še v povojih, ampak tukaj gre nedvomno za platforme, ki jih bomo uporabljali v prihodnosti.
