Tako je recimo ekipa Pekarne Magdalenske mreže že leta 2010 ustanovila galerijo K18 na Koroški cesti v starem mestnem jedru Maribora, s čimer je – tudi v povezavi s programi nekaterih drugih nevladnih organizacij in iniciativ v mestu - želela oživiti to centralno mariborsko ulico.

»Koroška cesta je bila takrat povsem neobnovljena, prazna, in kot takšna ni zanimala nikogar. Na Koroški 18 smo vzpostavili galerijo za sodobno umetnost, ki smo jo povezali z rezidenčnim programom za umetnike SobaZaGoste. Gre za najstarejši kontinuirani rezidenčni program za umetnike v Sloveniji in edini, ki umetnicam in umetnikom nudi tolikšno producentsko podporo,« pojasnjuje Urška Breznik.

Umetniki z vsega sveta gostujejo v Mariboru, kjer lahko uporabljajo umetniški atelje, svoje delo pa predstavijo z razstavo. »Imamo veliko pomoč Narodnega doma, saj umetnike gostimo v njihovih ateljejih v Vetrinjskem dvoru. V galeriji smo v zadnjih dvanajstih letih predstavili ogromno vrhunske umetnosti. Ta hip je na ogled razstava Davida Neza Zoetrop – Kolo življenja. Čeprav je medijsko izjemno odmevna, gre za zadnjo razstavo v tej galeriji. Občina Maribor in Javni zavod MKC nas namreč zadnji dve leti držita v negotovosti, saj prvi želijo v prostor vnesti komercialne vsebine, drugi pa vanj razširiti svoje dejavnosti.«

Koliko je vredno delo NVO

»Trenutna razstava Davida Neza, ki je bil pri nas v rezidenci SobaZaGoste, je zelo dober prikaz tega, kar počnemo in kar se nam dogaja. Gre za izjemno relevantno, kakovostno vsebino, ki je zelo odmevna tudi v medijih, še posebej pa pri meščanih, a to za politično vodstvo nima nikakršne vrednosti. Preprosto ne gre za vsebine, ki bi bile v tem trenutku zaželene v tem delu mesta,« pravi Urška Breznik.

»To je problem, ki nas vedno znova teži. Lokalni odločevalci nočejo razumeti, koliko časa in truda je treba, da vzpostaviš mednarodno priznani program in okoli njega zgradiš skupnost. Ne gre le za to, da ne prepoznavajo našega dela, ampak predvsem za to, da nočejo pripoznati naše vloge pri razvoju mesta, naše vloge pri tem, da imamo danes lahko obnovljeno, živo Koroško cesto, po kateri se ljudje radi in pogosto sprehajajo.«

Težava Galerije K18 je del širšega problema, ki organizacijo Pekarna Magdalenske mreže teži v sklopu Kulturnega centra Pekarna in nepremičninskih načrtov Mestne občine Maribor. »Prostor Pekarne je vedno znova na udaru, tudi pod trenutnim županom, ki ga želi 'preseliti', čeprav vemo, kaj to pomeni. Naša organizacija je del programskega sveta Kulturnega centra Pekarna; leta 2010 smo tudi spodbudili mednarodno konferenco New Times New Models, kjer smo skupaj z drugimi podobnimi neodvisnimi centri po Evropi ustvarili upravljavski model KC Pekarna, ki ga je kasneje potrdil mestni svet Mestne občine Maribor,« pojasnjuje Urška Breznik.

»Trenutno se občina in Javni zavod MKC, ki je tehnični upravitelj Pekarne po upravljavskem modelu, izogibata priznavanju določil upravljavskega modela. Zaradi tega je med drugim prišlo tudi do naše izselitve iz zgradbe na Koroški 18, od koder so se morale izseliti tudi nekatere druge organizacije, ki so delovale v sklopu Pekarne …«

Vsi na podnebni protest!

Urška Breznik priznava, da so od zgodbe, ki se vleče že leto in pol, precej utrujeni. »Včasih je prav groteskno, s čim vse se moramo ukvarjati, namesto da bi se stoodstotno posvečali vsebinskemu delu. Zelo težko je načrtovati vsebine, če ne veš, kaj se bo dogajalo s prostorom, v katerem deluješ.«

In vsebin, s katerimi se vsakodnevno ukvarjajo v Pekarni Magdalenske mreže, je ogromno; recimo StopTrik – prvi in največji mednarodni festival stop animacije v Evropi, pa delo v konzorciju Film in Maribor, ki od lanskega novembra izvaja zelo uspešne filmske nedelje v Lutkovnem gledališču Maribor, programi kritične pismenosti za mlade ali projekt Načini gledanja, kjer se ob kulturnih dogodkih družijo tudi najbolj odrinjeni člani skupnosti, na primer priseljenke, priseljenci ali starejši.

»Zelo smo poznani po mladinskem delu, v okviru katerega ogromno časa posvečamo prostovoljskim aktivnostim mladih, tudi prek mednarodne Evropske solidarnostne enote. Mladi se vključujejo v različne skupine, ki jih sami vzpostavljajo in upravljajo. Recimo v skupino za brezplačno učno pomoč sovrstnikom, medijsko skupino, ki izdeluje svoj časopis-zine, ali skupino Mladi za mesto proti podnebnim spremembam. Slednja se pravkar zelo aktivno pripravlja na podnebni protest in na vrsto dogodkov, ki bodo v naslednjih mesecih opozarjali na to, kako se okoljska kriza odraža v mestu,« pripoveduje Urška Breznik.

Ob vsem tem so ponosni, da že 25 let aktivno delujejo za skupnost. »Ne glede na vse smo še vedno tu. Druge spodbujamo, da ne bi gledali le nase, zato je tudi naše delovanje zmeraj obrnjeno navzven. V skupnost, katere del smo in želimo biti.«

Obrazi nevladnikov Urška Breznik Pekarna Magdalenske mreže