»To je fantastično, to je za zgodovino. Zmaga na spomeniku je nekaj posebnega. Tokrat se mi je odlično izšlo in užival bom v vsakem trenutku zmage, ker vem, da se v nadaljevanju kariere ne bodo prav veliko krat ponovili,« je bil po zmagi na prvem spomeniku sezone, ki je z 293 kilometri tudi najdaljši med vsemi petimi, upravičeno navdušen Matej Mohorič. Zaradi nedavnega množičnega padca in trka s Francozem Julianom Alaphilippom na dirki Strade Bianche, pri katerem si je poškodoval koleno, v ekipi sploh niso vedeli, ali bo lahko nastopil na prvi enodnevni klasiki Milano - Sanremo v sezoni. Še jutro pred startom je tarnal, da ga pogačica zelo boli in da sploh ne ve, česa je sposoben na dirki.
Fizioterapevt se je le čudil
Čeprav ga je tudi ekipni fizioterapevt čudno gledal in se spraševal, kaj hudiča se mu tako mudi na kolo in na silo trenirati. »A sem se odločil, da ne bom vrgel puške v koruzo. Nikoli nisem odnehal in sam sebi sem neskončno hvaležen, da je bilo tako tudi tokrat. Čeprav sem se počutil zelo trapasto, ko sem pri zajtrku štel kalorije, sočasno pa nisem mogel na kolo, ker je bilo moje koleno povsem uničeno. Vendar se je splačalo vztrajati in na koncu sem bil nagrajen z zmago,« je priznal 27-letni profesionalni kolesar s stalnim bivališčem v Monte Carlu, ki je bil februarja bolan, a je vseeno v svoji deseti profesionalni karieri dosegel 16. zmago, brez dvoma doslej najprestižnejšo.
Sobotno zmago si je privozil z vrtoglavo vožnjo s sklepnega spusta pet kilometrov pred ciljem, nato pa v zadnjem ravninskem delu obdržal minimalno pred pred zasledovalci. In to kljub temu, da se je najprej čudežno rešil padca, potem ko je zapeljal v obcestni jarek, nato pa se mu je v zadnjem ovinku snela še veriga. »V zadnjem spustu sem zares veliko tvegal. Kljub velikim težavam se je vse srečno izšlo in zdaj je vse slabo pozabljeno. To je dirka, na kateri se v resnici v rpvih šestih urah ne zgodi nič, v zadnji pa pride an vrsto najtežja ura dirkanja, kar jih obstaja,« pravi Mohorič. »Nimam te sreče, da bi imel takšno genetiko kot Pogačar in Roglič. Nima toliko priložnosti kot onadva, ki se lahko na moč odpeljeta stran od tekmecev. Zame je veliko težje, veliko pozornejši moram biti na malenkosti, tehniko vožnje, na to, da ne storim nobene napake.«
Prvi Slovenec z zmago
Mohorič (že do soboto je imel najboljšo slovensko uvrstitev - peto mesto leta 2019) je postal prvi Slovenec, ki je dobil dirko Milano - Sanremo, sočasno pa tretji z zmago na spomenikih. Pred njim je to dvakrat uspelo Tadeju Pogačarju (Liege - Bastogne - Liege in po Lomabrdiji) in Primožu Rogliču (Liege - Bastogne - Liege). Prav njuni ekipi UAE Emirates in Jumbo-Visma sta imeli glavno vlogo na sklepnih in odločilnih vzponih na Poggio in Cipresso, saj sta naredili selekcijo 30 kolesarjev, ki so bili še v igri za zmago. Pogačar je nastopil močno prehlajen, a je stisnil zobe, bil dolgo v igri tudi za zmago, a je dirko končal na petem mestu. Deveti je bil odličen Mohoričev pomočnik Jan Tratnik, Primož Roglič (pomočnik tretjeuvrščenega Wouta van Aerta) pa 17. medtem ko sta bila malce bolj v ozadju Luka Mezgec (33.) in Jan Polanc (57.).
Dirka od modne prestolnice Milana do festivalskega Sanrema je bila glede na udeležbo nekoliko okrnjena. Zaradi bolezni so manjkali svetovni prvak Julian Alaphilippe iz Francije, evropski prvak Sonny Cobrelli iz Italije, lanski zmagovalec Jasper Stuyven iz Belgije ter sprinterska zvezdnika, Avstralec Caleb Ewan, Nemec John Degenkolb n Irec Sam Bennett.
