Od 21. julija 1969, ko je na Luni pristala posadka Nasine odprave Apollo 11, je minilo že več kot pol stoletja. Tudi po zaslugi nesmrtnih besed Neila Armstronga o majhnem koraku posameznika, ki je v resnici velikanski skok za človeštvo, ima dogodek še vedno posebno mesto v zgodovini. Kljub temu mnogi privrženci teorij zarote ne verjamejo, da se je sploh zgodil oziroma da je bilo človeštvo nekoč sposobno izvesti nekaj tako drznega. Pravijo, da so vse skupaj posneli v hollywoodskem filmskem studiu. In resnično so se poznejše odprave na Luno od daleč zdele tako enostavne kot sprehod pred kamerami v osvetljeni hali. Uspehu Apolla 11 je sledilo še šest odprav na Luno, od teh je bila neuspešna zgolj ena. Kakopak nesrečna Apollo 13.
Skupno je do zadnje odprave leta 1972 proti Luni poletelo 24 astronavtov, po njenem površju pa jih je hodilo kar dvanajst. Trije astronavti so se na Luno odpravili dvakrat, a nobeden od njih ni dvakrat hodil po njenem površju. Astronavt Apolla 14 Alan Shepard je na Luni igral golf, kar tri posadke pa so se imele priložnost voziti z lunarnim vozilom po površju našega satelita. Proti koncu jim je menda že zmanjkovalo zamisli, kaj bi tam zgoraj še lahko počeli.
Če je s prvo odpravo na Luno človeštvo samo sebi prvič dokazalo, da je zmožno poleteti na druga vesoljska telesa, je z vsakim nadaljnjim podvigom javnost kot edini resen izziv videla le še stroške, povezane z njimi. Ti so bili kar visoki. Skupno je program Apollo stal 25,8 milijarde dolarjev. Če upoštevamo inflacijo, pa kar 257 milijard dolarjev. Ko se je 19. decembra 1972 na Zemljo vrnila posadka Apolla 17, je bilo človeških potovanj konec. Pol stoletja kasneje človeštvo zopet resno pogleduje po Luni. Tokrat z drugačnim namenom. Kitajci trenutno na Luni z vozilom Yutu 2 preučujejo sestavo kamnin, načrtujejo tudi vozila za iskanje vode, koristnih rudnin in črpanje izotopa helij-3, ki bi služil kot vir energije. Za leto 2035 načrtujejo zgraditev vesoljske postaje na Luni, ki naj bi jo vodili Kitajska in Rusija, interes pa je v preteklosti pokazala tudi evropska vesoljska agencija ESA.
Vrnitev na Luno leta 2025?
Podobne načrte imajo Američani. V četrtek predstavljena raketa SLS je ključni korak v tej smeri. Raketa podjetij Aerojet Rocketdyne, Northrop Grumman, Boeing in United Launch Alliance naj bi proti Luni poletela v treh odpravah Artemis. S končnim ciljem stalne ameriške prisotnosti na Luni od leta 2028 dalje.
Na prvo odpravo Artemis I bo raketni sistem SLS z vesoljskim plovilom orion podjetja Lockheed Martin domnevno poletel 22. maja letos. Odprava bo brez posadke, cilj pa bo poleteti 64.000 kilometrov dlje od Lune, da bi preizkusili domet. V drugi fazi bo odprava Artemis II s posadko v vesoljskem plovilu orion izvedla prelet Lune in vrnitev na Zemljo. Vrhunec bo odprava Artemis III, ki je bila prestavljena na leto 2025. Tedaj naj bi proti Luni poleteli štirje astronavti, dva se bosta v pristajalnem modulu podjetja SpaceX spustila na Lunino površje. Če se načrt uresniči, bo svojemu končnemu cilju korak bliže tudi ustanovitelj podjetja SpaceX Elon Musk. Ta že od ustanovitve podjetja sanja o odskočni deski na Luni za vzpostavitev kolonij na Marsu ter uveljavitev človeštva kot večplanetarne vrste.
Generalni inšpektor agencije Nasa Paul Martin pravi, da bo vsaka od odprav Artemis stala okoli 4,1 milijarde dolarjev. Kar je več kot 3,5-krat manj od povprečnega stroška odprav Apollo (ob upoštevanju inflacije). Drobiž.