Ko sem bil star šest let, sem imel sovražnika. Fanta, nekaj let starejšega od mene. Bil je moj prvi sovražnik izmed znanih in neznanih sovražnikov, ki mu bodo v letih in desetletjih, ki bodo prišla, sledili. A mogoče sploh ni vedel, da je moj sovražnik, in to tisti sovražnik, ki si ga bom od vseh sovražnikov najbolj zapomnil in se ga od vseh sovražnikov skoraj najbolj bal. Vedno, ko sem zbral pogum in prečkal makadam, ki je ločil našo hišo od majhnega gozdička akacij, sem stopil na kraj, ki me je navdajal z dvema občutkoma hkrati: veseljem in grozo. Veselil sem se, da bom šel tja, kjer so se igrali drugi fantje, da bom mogoče vreden njihove družbe, če me bodo sprejeli medse, a hkrati sem trepetal, ker sem se bal, da bo tam tudi moj sovražnik. Moj mučitelj. Da ga bom zagledal, kako se mi bliža iz smeri perišča ali pa iz smeri zanemarjenih in od kurjih drekov posranih otroških igrišč, ki so bila ob robu gozdička.
Fotografija: AP
Včasih sem imel srečo in ga ni bilo na spregled in je tišina ohranila vse svoje prostore in položaje nedotaknjene. Zaspano bele. Včasih pa se je takoj, ko me je zag...
Med prva vrtna opravila v spomladanskih dneh sodi spomladanska rez. Res je, da se strokovno reče zimska rez, saj jo izvajamo v fazi mirovanja, torej...
V Izraelu so v nedeljo zvečer po odstavitvi ministra za obrambo Joava Galanta zaradi kritik pravosodne reforme izbruhnili množični protesti, poročajo...
V družinskem podjetju v Vnanjih Goricah izdelujejo butične šahovske sete. Na vrhunske ročno narejene figure iz lokalnega lesa pa je treba čakati več...
