Tako kot številne druge humanitarne organizacije tudi Bandsomova opozarja, kako pomembno je, da do njih pridejo stvari, ki jih v resnici potrebujejo, zato je odločilno, da je pomoč dobro organizirana in usklajena. Prostovoljka, ki je pri svojem delu za to humanitarno organizacijo obiskala že mnogo krajev, kjer vlada huda lakota, pa tudi svari pred naslednjo katastrofo, ki nam grozi. Tako Rusija kot Ukrajina sta tako rekoč žitnici sveta in tako Evropa kot severna Afrika sta odvisni od ruske ter ukrajinske pšenice in koruze. Prav tako države, kjer že leta vlada izredno stanje, kot sta na primer Sirija in Jemen. Ukrajinska pristanišča, preko katerih so doslej izvažali žito, so blokirana, ruski izvoz blokirajo sankcije. Bandsomova, ki pravi, da so cene pšenice zaradi naraščajočih cen gnojil in energentov že pred vojno dosegale rekorde, se boji, da bodo zdaj poletele v višave, saj pričakuje, da ukrajinski kmetje letos pšenice sploh ne bodo mogli sejati. To pa dolgoročno pomeni, da bo v najrevnejših državah za lakoto trpelo več deset milijonov ljudi več kot danes.
Svari pred lakoto
Welthungerhilfe je nemška humanitarna organizacija, ki je od svoje ustanovitve leta 1962 zbrala že okoli 4,2 milijarde evrov za več kot 10.000 projektov v 70 državah sveta, s katerimi je blažila stisko ljudi in najhujšo lakoto. Kerstin Bandsom dela v ekipi, ki je v tej organizaciji zadolžena za stike z javnostjo, in je prepotovala že številna krizna žarišča tega sveta, nazadnje je bila v Mozambiku, Ugandi in Bangladešu. Pred nekaj dnevi se je vrnila z meja Ukrajine, kjer je v Moldaviji, na Poljskem in v Romuniji pomagala beguncem, ki bežijo pred vojno v njihovi domovini.
Kerstin Bandsom svari, da bo vojna v Ukrajini povečala lakoto v najrevnejših državah.
