»Življenje temnopolte ženske je v Braziliji vredno manj od zavitka droge. Če policija sliši za drogo, bo priletela v kar najhitrejšem času, če jo kličejo zaradi nasilja nad žensko, je le redko tako.« Ribeirova ve, o čem govori. Njeni predniki so bili sužnji, njena mama je delala kot čistilka. Djamila Ribeiro predava filozofijo na univerzi v Sao Paulu, njen Mali priročnik antirasizma je bil lani na Amazonu najbolje prodajana knjiga v Braziliji. Priznana kolumnistka, blogerka in novinarka je prejemnica številnih priznanj, leta 2017 jo je OZN uvrstil med 100 najvplivnejših žensk na svetu, mlajših od 40 let. Letos je v Braziliji volilno leto, sedanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je na področju pravic in zaščite žensk naredil več škode kot koristi, a tudi noben od drugih kandidatov se v svojem programu ni dotaknil nasilja nad ženskami. Nedavno so se zato v Sao Paulu zbrale feministke, pisateljice in aktivistke ter napisale odprto pismo, v katerem zahtevajo etnično in spolno enakopravnost, ženske kvote na kandidatnih listah in fiksen proračun za podporo ženskam in dekletom, pa tudi otrokom žensk v ranljivih situacijah ter sirotam femicida.
Posilstvo vsakih osem minut
V Braziliji se vsakih osem minut zgodi posilstvo, 60 odstotkov posiljenih žensk je mlajših od 14 let. Nič kaj boljše se ta država ne odreže pri femicidu, po številu umorjenih žensk je na petem mestu na svetu. Samo leta 2020 je število umorov, v katerih so se moški znesli nad žensko, zraslo za osem odstotkov, pri dveh tretjinah umorov gre za ženske temne polti. Djamila Ribeiro, ikona feminističnega gibanja temnopoltih žensk v Braziliji, pravi, da te tragedije, ki za seboj pušča na tisoče sirot, ne jemljeta resno ne varnostni aparat ne politika v državi, sodišča pa so nenavadno milostna do storilcev.

Djamila Ribeiro pravi, da je življenje temnopolte ženske v Braziliji vredno manj kot zavitek droge.