Ukrajinski predlog, da Ukrajina postane nevtralna država, vendar obdrži lastne oborožene sile, bi lahko predstavljal sprejemljiv kompromis in dobro osnovo, s katero bi lahko bili zadovoljni vsi vpleteni. Podoben status imata že Švedska in Avstrija. Predlog kompromisa je bistveno prispeval k zbližanju stališč in veselju na delniških trgih, a verjetno je še kar nekaj preprek na poti k dogovoru, ki bi zagotovil mir. Fed je začel dvigovanje obrestnih mer, da bi zmanjšal inflacijske pritiske, ki so posledica nizkih obrestnih mer, in tiskanja denarja v času koronakrize. V letošnjem letu sicer trgi pričakujejo pet do šest podobnih dvigov. Dodaten pritisk povzročajo višje cene energentov, zato že vidimo, kako se diplomacija trudi zgladiti odnose z Venezuelo in Iranom, najverjetneje z namenom, da bi se ponudba surove nafte povečala, kar bi znižalo ceno energentov. Nižja cena energentov bi najverjetneje pripomogla k hitrejšemu končanju vojne v Ukrajini, saj ravno prodaja energentov predstavlja velik del prihodkov ruske državne blagajne.
Po več kot enoletnem upadanju tečajev kitajskih delnic je prišlo do obrata. Vrednost delnic je v sredo močno poskočila, potem ko je Kitajska napovedala prijaznejšo politiko do delniških trgov. S tem želijo podpreti močno znižane vrednosti kitajskih podjetij in spodbuditi gospodarsko rast. Reakcija je bila silovita in dokazuje, kako izjemno nizko so bila podjetja vrednotena. Rast nekaterih kitajskih delnic je ob koncu dneva znašala od več deset odstotkov pa tudi tja do več kot petdeset odstotkov. V naslednjih dneh in tednih bomo videli, koliko vlagatelji zaupajo v napovedane ukrepe in koliko denarja se bo vrnilo predvsem v delnice kitajskega tehnološkega sektorja.