»Na podlagi opredelitve do 41 zahtev poveste, s čim se strinjate in s čim se ne strinjate, nakar vam Volitvomat pove, katera stranka je najbližje temu, čemur verjamete oziroma za kar mislite, da se mora zgoditi v državi v naslednjih štirih letih,« je na novinarski konferenci iniciative Glas ljudstva, delovanje spletnega orodja Volitvomat kratko in jedrnato povzel Filip Dobranič iz nevladne organizacije Danes je nov dan. Volilni pripomoček, ki ga je več mesecev pripravljalo čez 100 nevladnih organizacij, vam v manj kot petih minutah ponuja odgovor na vprašanje, v kakšni meri se vaša politična prepričanja ujemajo s stališči strank.
Odzvala se ni nobena koalicijska stranka
V Glasu ljudstva so k sodelovanju povabili 68 političnih strank, pri čemer se jih je zaenkrat odzvalo 11. »Pri strankah, ki kljub številnim pozivom niso oddale odgovorov, piše ‘stranke, ki se niso k ničemur zavezale’, kar je tudi to, kar te stranke so. Ker dokler ne dajo niti ene zaveze, mislim, da si noben volilec s tem ne more nič pomagati,« je neodziv nekaterih strank komentiral Dobranič. Koalicijske stranke SDS, NSi in Konkretno, pa tudi SNS, pripravljenosti za sodelovanje kljub številnim dopisom in klicem namreč niso pokazale. Dobranič sicer poudarja, da bo Glas ljudstva nadaljeval z delovanjem skozi celotno leto, torej tudi na predsedniških in lokalnih volitvah, in da bodo vseskozi nadgrajevali Volitvomat.
Na vprašanje o vsakokratnem razkoraku med programskimi vsebinami in predvolilnimi obljubami ter realizacijo po volitvah, sicer v Glasu ljudstva pravijo, da so odgovori, ki so upoštevani v Volitvomatu, hkrati zaveze političnih strank, kot take pa so nekatere opredeljene tudi z roki, kdaj naj bi bile zadeve izpeljane. »Če stranke, ki bodo izvoljene, potem ne bodo sledile svojim zavezam, bomo to javno in glasno izpostavljali in upoštevali pri naslednjih volitvah in pri komunikaciji s prebivalstvom,« je bil jasen Jaša Jenull iz Protestne ljudske skupščine.
Cilj rekordna mobilizacija volilcev
Stranke so sicer soglasno podprle kar 77 od skupno 138 zahtev, ki so jih oblikovali v civilni iniciativi in iz katerih so nato v spletno orodje pretopili 41 ključnih zahtev, ki služijo posameznikovi orientaciji. »Ko po skozihodu prejmete razvrstitev strank glede na ujemanje, lahko tudi natančno pogledate, pri katerih zavezah se vaše mnenja križa z odgovori strank. Prikazani so tudi odgovori strank v njihovih besedah,« pojasnjuje Dobranič.
Namen aktivnosti je spodbuditi volilno udeležbo, pa je o cilju civilnodružbene iniciative povedala direktorica Umanotere Gaja Brecelj. Želje, ki smo jih slišali, so se vrtele okoli 65-odstotne udeležbe, kar bi pomenilo 13 odstotnih točk več kot na parlamentarnih volitvah leta 2018. Ob tem je izpostavila dva ključna problema, ki so jih želeli nasloviti: »Prvi problem je upadanje zanimanja za volitve, ki ga lahko razberemo iz pretekle volilne udeležbe, drugi pa, da je v predvolilnih razpravah vedno manj vsebine, ljudje pa smo na nek način vedno bolj izločeni iz oblikovanja političnih zahtev.« In dodala: »S pobudo Glasu ljudstva želimo razbiti mit, da so vsi isti. Niso vsi isti. Odgovori so pokazali, da imajo stranke zelo različne programske usmeritve, zelo različne razvojne vizije. Prepričani smo, da v tej široki paleti strank, ki se bodo letos pojavile na DZ, prav vsak najde tisto, ki mu je vrednotno blizu.«
Stopnjevanje terenskih aktivnosti
V iniciativi zato poudarjajo, da vsak glas šteje, a samo, če ga posameznik nato dejansko odda na volitvah. S tem namenom bodo v sklopu projekta že v soboto pričeli s potujočim festivalom demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit!, na katerem bodo obiskali 12 krajev po Sloveniji. Prvi dve postojanki sta Celje in Slovenske Konjice. Prav tako sodelujejo z mladinskimi organizacijami, preko katerih še posebej nagovarjajo tiste volilce, ki bodo letos lahko prvič odšli na volitve.
Mlade želijo spodbujati k udeležbi na volitvah z dogodkom Volitve? A to se še hod?, na katerem jim bodo 23. marca v Hiši Evropske unije v obliki delavnice predstavili volitve in njihov pomen, 15. aprila pa bo na vrsti še festival v Cukrarni, na katerem bodo sodelovale različne organizacije. »Če želimo, da se bodo ljudje udeležili volitev, morajo najprej razumeti volitve in to je namen delavnic,« je pojasnila Nika Podakar iz študentskega združenja Ustavni klub. Skupaj s študentskim kolegom pravnikom Urbanom Lečnikom Spaićem sicer o poteku volitev in osnovah volilnega prava mlade nagovarjata na različnih srednjih šolah.
Soočenje z ljudstvom na Trgu republike
Jenull iz Protestne ljudske skupščine je sepregovoril tudi o dogodku na Trgu republike 15. aprila, kjer bodo posamezniki lahko postavili vprašanja predstavnikom političnih strank. Vabljene so vse stranke. Jenull je komentiral, da bo njihova udeležba pokazala, ali so pripravljeni na soočenje z ljudmi. »Že spet bomo videli, katere stranke si upajo pogledati iz oči v oči z volilci in odgovoriti tudi na kakšno provokativno ali pa neprijetno vprašanje, katere pa prisegajo zgolj na jumbo plakate.«
Da na terenu opažajo, da ljudje resnično želijo iti na volitve, pa o dosedanji kampanji pove predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc. »Ljudje enostavno želijo imeti vpliv na to, kar se dogaja v družbi, želijo svobodno odločati, kdo nas bo vodil v naslednjih letih,« pravi, pri čemer komentira tudi skromen odziv političnih strank. »Predvsem koalicijske stranke so pokazale, kakšen odnos imajo do ljudi oziroma do civilne družbe. Enostavno jih ne zanima,« je kritična. »Večkrat smo jih pozvali in klicali, pri čemer so nam dobesedno vrgli telefon dol, ker sploh niso želeli dialoga, kaj šele, da bi se opredeljevali vsebinsko. Mislim, da to res kaže na nek vzvišen in podcenjujoč odnos do ljudi. Da v resnici trenutne vlade ne zanimajo potrebe prebivalcev, ampak da bodo samovoljno še naprej počeli tisto, kar sami želijo, ne pa kar pričakuje ljudstvo.«
Jarčeva v zvezi z volitvami opozori na obrise gospodarske krize, ki so se začeli izrisovati po covidni krizi, kar vidi kot enega glavnih motivatorjev za udeležbo na volitvah. Za ljudi v tej situaciji je namreč, tako Jarčeva, še toliko bolj pomembno, da lahko vplivajo na svojo usodo, torej da imajo moč in možnost krojiti svoje življenje. »Stanje zadnjih dveh let večini prebivalcev ni po godu, ljudje to tudi jasno izražajo. Želijo si drugačnih politik. Želijo politike, ki bodo dajale v ospredje ljudi in okolje, ne pa strankarske interese in interese kapitala,« komentira.
