Posebej problematični se jim zdijo predlogi treh pravilnikov - o storitvah dolgotrajne oskrbe, o kadrovskih pogojih, usposabljanju in superviziji v dolgotrajni oskrbi ter o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe.

Predlagani pravilnik o storitvah dolgotrajne oskrbe po oceni skupnosti socialnih zavodov ne zagotavlja varne in kakovostne zdravstvene nege in oskrbe ter ne ohranja človeškega dostojanstva uporabnikov. »Določa namreč odločno premalo časa za izvedbo posameznih storitev, prav tako predvideva prenizko pogostost izvajanja storitve,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Za celotno jutranjo nego na voljo le 25 minut

Kot enega od primerov navajajo, da bo treba jutranje umivanje in nego celega telesa nepomičnega stanovalca opraviti v 25 minutah, v kar so med drugim zajeti kopanje, sušenje las, nega kože celega telesa, urejanje pričeske, britje, nega nohtov, oblačenje in pomoč v uporabi stranišča. »Tega v tako kratkem času preprosto ni mogoče izvesti. Potrebnih je vsaj 40 minut,« pravijo.

Prepričani so tudi, da je neustrezno določen nabor storitev, posledično pa je nesprejemljiv pravilnik o kadrovskih pogojih: »Šele na podlagi ustreznega nabora storitev dolgotrajne oskrbe se je namreč mogoče opredeliti tudi glede kadrov in pogojev.«

Pravilnik o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pa po njihovem vsebuje vsebinsko pomanjkljive module in neustrezno ureja ocenjevanje upravičenosti do storitev. »Celo do polovica dosedanjih uporabnikov pomoči na domu, ki so do te upravičeni na podlagi zakona o socialnem varstvu, po tem pravilniku ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe,« opozarjajo.

Nižja kakovost ali višji stroški

»Če bodo ti pravilniki potrjeni v obstoječi obliki, se bo nujno znižala kakovost življenja in raven oskrbe, ki jo zagotavljamo uporabnikom. Prav tako bo treba ogromno storitev, ki jih uporabniki nujno potrebujejo, izvajati v obliki plačljivih dodatnih storitev,« so še zapisali.

DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi sprejel konec lanskega leta. Določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.

Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.