Svet, izgubljen v prevodu

Eden izmed svojevrstnih kulturnih fenomenov tega obupnega časa so Putinove mize. Tiste dooooolge mize v obskurnih inscenacijah, v mešanici komunističnega in postkomnističnega oligarhičnega kiča. Tik pred napadom na Ukrajino smo videli dve tovrstni gledališki predstavi. Na prvi, tolstojevski, z naslovom »Vojna, ne mir« je bila miza postavljena vzdolž odra, na sredini je sedel On, Gospodar, pod njim pa, v skrajno desnem kotu stiščani, njegovi najpomembnejši podrejeni. V svet je poslal tisti del posnetka, kjer v slogu velikega diktatorja uklešči svojega svetovalca, da ta privoli v vojno. Vsa Rusija in ves svet je videl, kakor car poniža podanika.