Kažejo jasno sliko razdvojenosti med tehnologijo in naravo, saj kar 89 odstotkov Slovencev meni, da so odnosi med ljudmi postali plitvejši, kar je posledica tehnologije, civilizacijski napredek pa je človeka ločil od narave. Kljub hrepenenju po naravi v vsakdanjem življenju ohranjamo kontradiktorne navade, večino časa namreč preživljamo v zaprtih prostorih in sklonjenih glav nad zasloni – številni tudi po 13 ur na dan.
Kot kaže zadnja raziskava Spuščeni pogledi 2021 (HEAD DOWNERS 2021), razmeroma močna potreba po bližini narave in poznavanje njenega vpliva na zdravje in počutje ne gresta z roko v roki s tem, kar izjavljajo anketiranci in kar vsakodnevno opažamo. Čeprav Slovenci trdimo, da cenimo naravo in se zavedamo prednosti preživljanja časa na prostem in v družbi, smo tudi tedaj le redko pozorni na okolico.
Nad zaslone vse nižje in nižje
Ena od številnih zdravstvenih težav, ki pestijo sodobnega človeka, je degeneracija vratu, ki je posledica slabe drže in nenehnega upogibanja vratu, ko uporabljamo in neprestano preverjamo telefone in prenosnike. To se imenuje »sindrom grbastega vratu« ali »sindrom spuščene glave«. Z nagibanjem nad zaslone namreč spreminjamo naravno ukrivljenost hrbtenice, to pa vodi v dolgotrajne poškodbe. Povzroči lahko bolečine v mišicah hrbta ali ob strani vratu, v ramenih ter tudi v spodnjem delu hrbta. Prizadene celo najstnike in majhne otroke. Nekateri med nami preživijo skoraj 5000 ur na leto pred zasloni, torej telefoni, prenosniki, televizorji, igralnimi napravami ali bralniki e-knjig. To pomeni, da povprečna odrasla oseba pred zasloni preživi 34 let.
Pri tem 67 odstotkov Slovencev meni, da preveč časa preživijo pred zaslonom telefona ali računalnika, medtem ko 94 odstotkov vprašanih pravi, da je treba čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, nadzorovati. Prepričanje, da nam tehnologija nekaj jemlje, je precej močno, saj 89 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da so z leti odnosi med ljudmi postali plitvejši, in se strinja, da je civilizacijski napredek človeka ločil od narave.
Primanjkuje stika z naravo
Medtem 94 odstotkov Slovencev pravi, da jim je narava pomembna in da je zanjo treba skrbeti. Ta visok odstotek je najbrž posledica vse pogostejšega pojavljanja tematike podnebne ogroženosti in potrebe po sistemskih spremembah v javni razpravi, pa tudi občutka oddaljenosti od narave. Kar 49 odstotkov anketirancem primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo, je pa ta odstotek v primerjavi s sosednjimi državami najnižji (Madžarska 82 odstotkov in Hrvaška 79 odstotkov). Hrepenenje po naravi je močnejše med ljudmi, ki živijo v mestih, kar je lahko povezano z življenjskim slogom njihove skupnosti ter tudi z dostopom do zelenih površin v urbaniziranih območjih. Čeprav se zavedamo pomembnosti preživljanja časa v naravi, večino svojih življenj preživimo med štirimi stenami. Kar 28 odstotkov Slovencev na prostem preživi manj kot uro, medtem ko tretjina Slovencev na prostem preživi od ene do dve uri na dan. Rezultati so med tednom še slabši.
Poleg tega so anketiranci (94 odstotkov) prepričani, da otroci in mladostniki zdaj preživijo manj časa na prostem kot njihove starejše generacije. Zanimivo je, da to mnenje izražajo tako starejši kot mlajši od 35 let. Starši otrok do 18. leta v veliki večini (93 odstotkov) menijo, da je bilo njihovo otroštvo bolj osredotočeno na naravo kot otroštvo njihovih otrok. Še višji odstotek (97 odstotkov) se kaže v skupini staršev otrok, starih 15 do 18 let. Torej danes se zdi, da se je igra otrok z dvorišč skoraj v celoti preselila na splet.
»Pomanjkanje časa, uporabnost in privlačnost novih tehnologij, naše navade, sprememba načinov komuniciranja ter tudi presežek informacij povzročajo, da ne opazimo in nismo pozorni, kaj je okoli nas. Posledično zanemarjamo prednosti vsakodnevne hoje, ne vidimo svoje okolice, zelenja in drugih ljudi. Živeti v svetu algoritmov ne pomeni, da je treba nenehno gledati v zaslon. Včasih je dovolj pogledati v nebo, drevesa, mimo katerih gremo v šolo ali službo, jih začutiti in takoj se bomo počutili bolje ter bolj sproščeno,« pravi Vojko Golmajer, direktor podjetja VELUX Slovenija.
Od sklonjenih glav do pogleda v nebo
Skrb zbujajoči so podatki, da je tudi takrat, ko smo zunaj, naša pozornost usmerjena v naprave in ne v okolico. Nekaj več kot polovica (54 odstotkov) je v zadnjem tednu pogledala v nebo in opazovala oblake, ptice ali sonce, medtem ko zna vsak 10 anketiranec iz Slovenije prepoznati le eno ali dve od 10.000 vrst ptic, ki živijo na svetu. Podobno je z drevesi; okoli 40 odstotkov jih zna prepoznati samo do 5 vrst. Največ težav pa imamo pri prepoznavanju vrst oblakov in ozvezdij.
O pomenu bližine narave je napisanih že veliko knjig, strokovnjaki pa nas še vedno pozivajo, naj v tem vidimo priložnost za boljše počutje in razvoj otrok. Velika večina nas verjame, da tesen stik z naravo omogoča počitek (93 odstotkov) in boljše zdravje (92 odstotkov). To prepričanje je močno tako med starši otrok do 18. leta kot med drugimi anketiranci.
»Poročilo Spuščeni pogledi 2021 je del kampanje, katere cilj je spodbuditi ljudi, da so blizu narave in vidijo njeno vrednost vsak dan. Prepričani smo, da bomo le tako lahko skrbeli zanjo in si prizadevali za njeno prisotnost v našem življenju. Vredno je zavestno usmerjati svoje dnevne odločitve, pogledati navzgor in spremeniti svojo perspektivo,« dodaja Vojko Golmajer, direktor podjetja VELUX Slovenija.
Povabite naravo v svoj dom
Današnji način življenja otežuje vsakodnevni stik z naravo čez dan. Večino časa preživimo v službi ali šoli. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije preživimo v stavbah v povprečju 90 odstotkov svojega časa, zato bi morali tudi doma poskrbeti za doživljanje narave z različnimi čutili.
Dostop do dnevne svetlobe in svežega zraka, pogled na zelenje, nebo, oblake in sonce so značilnosti domačega okolja, ki vplivajo na naše počutje in načine soočanja s sodobnimi izzivi. Ljudje, ki imajo pri vsakodnevnih opravilih neposreden stik z okoljem, so namreč učinkovitejši. Prav tako je to povezano z možnostjo doživljanja dnevnega cikla in vremena. Raznolikost informacij, ki jih prejmemo iz zunanjega okolja, uravnoveša utrudljivo enoličnost in prispeva k zmanjšanju občutka izčrpanosti. (Vir: Velux)
