V pojasnilo bralcem naj še poudarimo, da so bili tovrstni krediti na prodaj le v tako imenovanih novih članicah EU, ker so jih uporabile predvsem avstrijske banke za prodor in pridobivanje novih bančnih strank v državah srednje in vzhodne Evrope (tako imenovane nove članice EU), njihovo agresivno trženje pa je bilo tudi predmet analiz mednarodnih organizacij (IMF, ESRB), kar je rezultiralo v oblikovanju novih pravil za potrošniške kredite.
V članku niso omenjene sodbe sodišča Evropske unije, ki je v zadevah, predloženih s strani Madžarske in Poljske, že večkrat odločilo, da banke pri prodaji tovrstnih kreditov niso spoštovale prepovedi uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah. Izredno skrb zbujajoče za zaščito slovenskih potrošnikov je nepoznavanje (ali nepriznavanje) stališč sodišča Evropske unije iz omenjenih odločb, na kar lahko sklepamo iz tega članka, saj je očitno, da so le v naši državi kreditojemalci razumljeni kot špekulanti, ki želijo zaslužiti na račun bank in celo davkoplačevalcev.
S sprejetim zakonom se odpravljajo le posledice nepoštenih pogodbenih pogojev, to je neomejeno valutno tveganje, ki je v celoti prevaljeno na kreditojemalce, kreditojemalcem kreditov v švicarskih frankih pa bo omogočeno odplačilo najetih kreditov po primerni ceni – kot za kredit v evrih. Poslancem državnega zbora smo priložili primerjavo oziroma izračun, iz katerega je jasno razvidno, da je kreditojemalec, ki je 30. junija 2008 najel kredit v švicarskih frankih v vrednosti 100.000 evrov, od sklenitve kreditne pogodbe do 31. decembra 2020 že plačal 19.208 evrov več, kot če bi najel kredit v evrih, hkrati pa je na dan 31. decembra 2020 dolžan banki 19.166 evrov več, kot kreditojemalec s primerljivim kreditom v evrih. Skupna razlika med kreditoma torej znaša kar 38.374 evrov.
Podporo zakonski rešitvi problema kreditov v valuti švicarski frank je izrazila tudi evropska zveza potrošniških organizacij BEUC. Prepričani smo, da je treba tudi v naši državi zagotoviti varstvo potrošnikov na finančnem področju v takšni meri, kot ga uživajo v tako imenovanih starih članicah EU.
Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije
