Rdeče črte vojne

Poljska je v teh dneh ujela Združene države nepripravljene s predlogom, da svoja v Rusiji izdelana bojna letala mig-29 v zameno za druga premesti v ameriško oporišče v nemškem Rammsteinu in jih da na razpolago Združenim državam, da bi jih te nekako dostavile Ukrajini, ker ukrajinski vojaški piloti z njimi znajo leteti, z letali zahodne izdelave pa ne. Uradna Varšava je potem iz Washingtona hitro dobila obisk podpredsednice in obenem košarico z razlago Pentagona, da je to neizvedljivo tako logistično kot zaradi zaskrbljenosti, da bi zvezo Nato potegnilo v vojno. Toda v čem je razlika med ukrajinskim vojaškim pilotom, ki v podarjenem letalu članice zveze Nato strelja na ruska letala, in ukrajinskim vojakom, ki s podarjeno raketo zemlja–zrak članice zveze Nato strelja na ruska letala? Gre za navidezne rdeče črte za izogibanje potencialno kataklizmičnemu spopadu, ki so podvržene političnemu in varnostnemu tehtanju ter interpretaciji. Kremeljski oblasti se v vojno z Natom ne splača, vendar se je Putin že s samim napadom na Ukrajino pa tudi z dvigom stopnje pripravljenosti enot, ki upravljajo jedrsko orožje, obdal z avreolo nevarne nepredvidljivosti, ki jo je v zunanji politiki kar spretno uporabljal prejšnji ameriški predsednik, tudi ko je v sporu s Severno Korejo sam posredno rožljal z jedrskim orožjem.