Ker smo sami del vzgojno-izobraževalnega procesa, želimo predstaviti dejstva v širši luči in pokazati, da je celoten komentar neutemeljen in izjemno površen.
Prvič, učitelji_ce že dolga leta opozarjamo na slabe razmere v šolstvu, ravno zaradi tega, ker si želimo učencem_kam in dijakinjam_om ponuditi kvalitetnejšo šolo, ker jim želimo še bolj pomagati, da razvijejo svoje potenciale. Trenutne razmere namreč od nas zahtevajo ogromno dodatnega administrativnega dela, ki dijakom_injam prav nič ne koristijo, ravno zaradi tega dela se jim ne moremo dovolj posvetiti.
Drugič, eno temeljnih vodil tokratne stavke je omogočiti enakopravnejše razmere z drugimi javnimi sektorji in znotraj vzgojno-izobraževalnega zavoda. Poseben poudarek posvečamo najslabše plačanim v sektorju in hkrati solidarnostno podpiramo vse, ki se borijo za izboljšanje razmer v najnižjih plačnih razredih.
Tretjič, kar se tiče dela v času epidemije, je novinarka povsem spregledala sistemske težave. Učitelji_ce smo se morali_e na razmere prilagoditi čez noč, pri čemer ni res, da se zaprtju šol nismo upirali. Od vsega začetka smo pozivali ministrstvo in vlado, naj se šole čim prej odprejo, glede tega smo se mnogi tudi javno izpostavili. Pomagali smo si med seboj, se hitro učili, delali ogromno nadur, ki nikoli ne bodo izplačane, pisali dovolilnice, da so šolajoči lahko iz drugih občin prišli po nujno opremo za šolanje na daljavo; opravljali smo dela, za katera sploh nismo izurjeni (opozarjanje na preventivne ukrepe za boj proti virusu, nadzorovanje samotestiranj ipd.). Je ministrstvo kdaj izpeljalo organizirana izobraževanja po šolah, kako se spopasti z vsemi vprašanji dijakov_inj glede epidemije, kako jih pomiriti, kako nasloviti tiste, ki vladnih ukrepov ne razumejo?
Četrtič, argument napačnega trenutka je stalna argumentacija oblasti ob napovedih stavk. Stavkali bi najraje že pred letom, a takrat je bil aktualen argument, da tega ne smemo početi sredi epidemije. Verjamemo, da se prav vsi učitelji_ce zavzemamo za mir in podpiramo ukrajinske upornike_ice, a hkrati menimo, da sama stavka nima nikakršne zveze z vojno. Pri obeh vprašanjih so naslovniki drugi. Ali učitelji in učiteljice s tem, da stavkamo, podpiramo vojno v Ukrajini? Kako naj bi bili ti dve zadevi povezani? Ali smo prepričani, da bo sploh še kdaj primeren čas za stavko? Kdaj? Ko bo vojne konec? Katere vojne? Ko se bo menjala vlada? Ko bomo odpravili globalno segrevanje? Ostanimo torej znotraj obravnavane teme.
Ne želimo delati razlik med t. i. “dobrimi” in “slabimi” učitelji_cami, ker poznamo razmere, vemo, da se je morala vsaka šola znajti po svoje, in vemo, da podpore s strani ministrstva in vlade ni bilo. V teh časih pozivamo k solidarnosti in razumevanju in h kritičnemu pogledu na delo tistih, ki imajo v rokah moč, da lahko vplivajo na situacijo. Novinarki, ki med prebivalstvo širi nove razdore in v svojo kolumno ne vključuje poglobljenega razmisleka o sistemskih problemih, pa želimo povedati naslednje: “Hvala lepa za tako novinarko.”
Kolektiv stavkajočih SVŠGUGL