Meddržavna meja je bila dokončno zakoličena šele z Osimskim sporazumom leta 1975. Kar zadeva politično opredelitev prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja, velja omeniti veliko število podpornikov Komunistične stranke z Vittorijem Vidalijem na čelu, ki je na volitvah v mestno upravo Trsta leta 1949 z 20,4 odstotka glasov za krščanskimi demokrati zasedla drugo mesto. Omenjena Vidalijeva partija je po resoluciji Informbiroja leta 1948 postala velika nasprotnica, lahko rečemo tudi sovražnica Tita in njegove Komunistične partije. Ta se je na omenjenih volitvah ravno tako potegovala za vstop v mestno upravo, a je bila z vsega 2,2 odstotka prejetih glasov velika poraženka. Vidalijevo sovraštvo do Tita in Jugoslavije je bilo mogoče nenehno razbirati v njemu naklonjenem tržaškem časniku Il Lavoratore (slov. Delavec), ki je kot glasilo Komunistične stranke STO izhajalo v italijanščini, in časniku Delo, ki je kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO izhajalo v slovenščini.
HUJSKAČI!
Vsi se še prav dobro spominjamo, kako je pred sedmimi in osmimi meseci Vidali s svojimi prvimi podrepniki počenjal vse mogoče, da bi z ljudmi, ki jim je ob objavi resolucije IU kot lava brizgnilo na dan vse dotlej zadrževano in prikrivano globoko sovraštvo do vsega, kar je v Trstu in okolici slovensko, onemogočili izhajanje edinega slovenskega dnevnika v Trstu. Prav dobro se spominjamo, da »Primorski dnevnik« večkrat zaradi sabotaže in nasilja zaslepljenih in pobesnelih Vidalijevih razbijačev ni mogel biti niti tiskan v tiskarni, v kateri je redno in pošteno plačeval po pogodbi določeno ceno tiskanja. Spominjamo se in ne bomo nikdar pozabili, da so Vidalijevi teroristi razbili že stavljeno stran našega lista, ki je moral iziti z belimi lisami ter smo ga morali dotiskati celo v drugi tiskarni. (…)
Slovensko tržaško ljudstvo je še bolj vneto segalo po svojem časopisu, med tem ko je naklada Vidalijevega glasila, ki nosi slavno ime »Il Lavoratore«, in ki ga Vidalijevi uredniki že osem mesecev skrunijo z objavljanjem najpodlejših laži in klevet, padala in pada še vedno iz dneva v dan, kajti tržaški proletariat Vidalijevih očitnih in nesramnih laži in klevet noče in ne more več prebavljati. (…)
Primorski dnevnik, 17. marca 1949
»Delo« jim je trn v peti
Titova skupina v Trstu se pripravlja, da izda nov list (…) in napraviti iz njega dnevnik, da bi tako po eni strani ojačili svojo predvolilno kampanjo, po drugi strani pa, da bi preprečili izhajanje glasila Komunistične partije »Il Lavoratore« in glasila OF »Delo«. (…)
V »Primorskem dnevniku« z dne 17. t. m. pa beremo neprikrit poziv, naj se prepreči izhajanje Lavoratora. Kot vzgled omenja člankar one dni, ko P. dnevnik zaradi stavke tiskarjev in raznašalcev lista ni mogel iziti; potvarja in namenoma pozablja na dejstvo, da so stavci takrat stavkali, ker niso že dalj časa prejemali svojih plač. Ves članek je en sem klic k nasilju, toliko po obliki, kolikor tudi po vsebini. »Hujskači« je naslov. (…)
Delo (Trst), 19. marca 1949
Napad Vidalijevih skvadristov na Primorski dnevnik
Trst, 18. marca (Tanjug) – Danes popoldne je uredniški odbor šovinističnega Vidalijevega glasila »Il Lavoratore« v spremstvu nekaterih znanih Vidalijevih pretepačev vdrl v uredništvo »Primorskega dnevnika«. Skvadristično akcijo je vodil znani zagriženi sovražnik naprednih Slovencev Spadaro, ki se je že večkrat proslavil s šovinističnimi izpadi proti naprednim Slovencem v Trstu. Pri tem napadu so ponovno grozili novinarjem »Primorskega dnevnika«, da jim bodo razbili glave, če bodo še naprej zahajali v uredništvo svojega lista. (…)
Ljudska pravica, 19. marca 1949
V Jugoslaviji vlada nepopisen teror peščice izdajalcev demokratičnega gibanja
Stanje v Sloveniji se je poslabšalo. Aretacije znanih komunistov so na dnevnem redu, odpor med prebivalstvom raste iz dneva v dan. V poslednjem času so aretirali pisatelja Ladislava Klauto, univerzitetnega profesorja Vincenca Logarja (Ceneta), ravnatelja ljubljanske klasične gimnazije, in še nekatere druge, o katerih bomo poročali v prihodnjih številkah. Razpustili so celico univerzitetnih profesorjev, kjer so bili med drugimi tovariši Cene Logar, Božo Kobe, dekan juridične fakultete, prof. Svetek in drugi. V poslednjem času je bil aretiran v Beogradu znani profesor, Svetozar Marković, docent politične ekonomije na beograjski univerzi. (…)
Delo (Trst), 2. aprila 1949
Vloga Titove skupine v načrtih imperialistov
Naraščajoče sile protiimperialistične fronte s Sovjetsko zvezo na čelu, in pristopanje milijonskih množic k politiki miru, ki jo vodi SZ, izzivajo bes pri angloameriških pretendentih za svetovno gospodstvo. Zato oni mrzlično gledajo na to, da bi čimprej organizirali vojne napadalne bloke.
V tej zaostreni fazi borbe za mir med dvemi frontami, nam postaja popolnoma jasna tudi resnična vloga Titove izdajalske skupine. Očividno postaja, da se je ona dokončno izrodila v navadno bando imperialistične reakcije.
V obliki diplomatske aktivnosti je Titova klika razvila posebno razbijaško aktivnost, da bi podprla ameriške imperialiste. Note vlade FLRJ, ki so bile poslane ZSSR, Bolgarski, Češkoslovaški, Poljski, Romuniji in Madžarski, ob priliki ustanovitve Sveta za medsebojno gospodarsko pomoč, te note so preračunane v namenu, da se z njimi oslabi in podkoplje silni ugled Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. (…)
Delo (Trst), 16. aprila 1949
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
