Preden je ugandska vlada med pandemijo sprejela šolsko reformo in sprostila obstoječe omejitve šolanja za mladoletne nosečnice, so morale te v tretjem mesecu nosečnosti zapustiti šolske klopi, vanje pa so se lahko vrnile šele šest mesecev po porodu. Ena izmed njih je 17-letna Margaret Babirje. Zdaj spet guli šolske klopi, da bi dosegla kar najboljšo možno izobrazbo. Medtem ko je hitela iz šole v leseno hišico ob jezeru Victoria, da bi nahranila enoletno dojenčico, je povedala, da je naredila napako, ko je tako hitro zanosila. Zapeljal jo je eden od ribičev. Po zanositvi se je počutila slabo, tudi ljudje iz okolice so na mlado nosečnico gledali ponižujoče. Zdaj je vesela, da je spet v šoli. Postala bi rada medicinska sestra. Margaret je le ena izmed najstniških nosečnic, katerih število je v letih pandemije še naraslo. Vse deklice zdaj lahko po odloku vlade spet gredo v šolo in nadaljujejo s šolanjem tudi v času nosečnosti ali takoj po njej. V šolah naj bi dekleta imela na voljo tudi poseben prostor, v katerem se lahko odpočijejo ali pa nahranijo dojenčka, ki jim ga nemalokrat sorodniki prinesejo kar v šolo, ko ta postane lačen. Celotna družba možnosti nadaljevanja izobraževanja nosečih deklet v Ugandi vendarle ni naklonjena. Veliko nasprotovanja prihaja iz Cerkve, kjer menijo, da noseča dekleta ne spadajo v šolske klopi, saj naj bi bila slab zgled za preostala dekleta in bi zaradi njih lahko upadla morala v učilnicah.