S simulacijo kitovih iztrebkov za ohranitev biodiverzitete

Teh je na površini morja vse manj, ker je populacija kitov v zadnjih 400 letih upadla kar za 95 odstotkov. Njihovi iztrebki so bili dolgo časa eden izmed naravnih mehanizmov, s katerimi morski ekosistem sam poskrbi tako za naravno ohranjanje ravnovesja v prehranjevalni verigi kot tudi za čiščenje podnebja. Odkritje o blagodejnem vplivu kitovih iztrebkov, v katerih so številne hranljive snovi za ribji stalež, sicer sega že vsaj deset let nazaj. Toda nihče se še ni lotil poskusa, da bi s simulacijo kitovih iztrebkov poskušal spodbuditi rast fitoplanktona, ki bi se pod plastjo predelanih riževih lupin moral začeti ustvarjati podobno kot pod kitovimi iztrebki. Tako se ne bi ustvarile zgolj hranljive snovi za prehrano rib, temveč bi s fitoplanktonom obogatena plast umetnih kitovih iztrebkov absorbirala tudi ogljikov dioksid iz ozračja. »Poskušali bomo ponovno naseliti oceane,« je uporabo te biološke črpalke, kot se v strokovnem žargonu pravi delovanju kitovih iztrebkov, za revijo New Scientist opisal britanski raziskovalec David King. Poskusi v Indijskem oceanu bodo časovno in prostorsko omejeni. Po nekaj tednih naj bi bilo znano, ali so okoljski učinki riževih površin na površini oceana tako ugodni, da bi bilo smiselno to tehniko za ponovno ustvarjanje ravnovesja v svetovnih morjih obsežno uporabljati.