Najboljši slovenski alpski smučar Žan Kranjec ima sijajno priložnost, da pred domačimi navijači in podporniki unovči srebrno olimpijsko veleslalomsko kolajno iz Pekinga. Vodičana jutri in pojutrišnjem čakata nova izziva, ko se bo na Pokalu Vitranc v svoji paradni disciplini spustil po podkorenski strmini. Kranjec je doslej od leta 2011 v Kranjski Gori nastopil na enajstih veleslalomih. V prvih petih poskusih se ni prebil med najboljšo trideseterico, v zadnjih šestih nastopih pa je dosegal uvrstitve med 5. in 23. mestom. Slabe spomine ima predvsem na lanski nastop, ko je kot član elitne veleslalomske sedmerice zasedel 22. mesto. Svoje želje pred 61. Pokalom Vitranc je 29-letni alpski smučar predstavil včeraj v Kranjski Gori, tiskovne konference po treningu v Zoncolanu pa sta se udeležila tudi njegov trener Klemen Bergant in vodja panoge za alpsko smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije Miha Verdnik.
Sodeč po včerajšnjem medijskem nastopu je Žana Kranjca olimpijska kolajna razbremenila. Priznal je, da je z njo bolj prepoznaven, sicer pa se v njegovem življenju ni veliko spremenilo. Takoj po prihodu v Evropo se je odpravil na treninge in tekme. Dobro se zaveda, da ga v prihodnjih devetih dneh čakajo še trije veleslalomi, kar je tretjina cele sezone. »Najbolj me v tem trenutku veseli, da smučam dobro. Sem zelo samozavesten in komaj čakam tekme. Tudi na treningih sem hiter, v Kranjski Gori pa sem v zadnjih tednih zelo veliko treniral. Rezultata ne bi napovedoval. Verjamem, da če bom v cilju zadovoljen, boste tudi vi in navijači,« odgovarja 29-letni Vodičan.
Bergant ponosen na Kranjca
K lemen Bergant pravi, da dva veleslaloma v kosu nista pogodu alpskim smučarjem. »Gre za izjemen napor. Lažje je imeti konec tedna slalom in veleslalom. A takšna so pač pravila Mednarodne smučarske organizacije v obdobju covida,« pojasnjuje glavni moški trener. »Tekma v Kranjski Gori je nedvomno prednost za Žana. Od vseh tekmecev se je po podkorenski strmini spustil največkrat. Res pa je, da so se velikokrat tudi drugi. Še posebno v tej sezoni, ko je Kranjska Gora ponudila trening številnim reprezentancam. Omogočili smo jim dober trening in se jim na neki način zahvalili za številna gostovanja na njihovih terenih. Trening doma nam ogromno pomeni. Žan denimo vso sezono sprašuje, kdaj bomo lahko trenirali v Kranjski Gori in bili šefi doma, ne pa tujci na gostujočih terenih,« razlaga Bergant.
Na vprašanje, kako gleda na svojega tekmovalca, odkar je osvojil olimpijsko kolajno, Bergant odgovarja, da je nanj izjemno ponosen. Spomni se težke sezone, ko so prekinili sodelovanje s serviserjem Lojzetom Debelakom in imeli številne dvome. »Žan dobro ve, kakšno pot je prehodil do svojega največjega uspeha. Dalj časa od vrstnikov je potreboval, da se je prebil med najboljših 30 in pozneje 15 veleslalomistov. Toda od vseh je imel najmanj nihanj. Garamo vsak dan in trenutno lahko rečem, da smo na dobri poti. Žan smuča odlično in si želimo, da to pokaže tudi v Kranjski Gori ter na finalu v Franciji,« sklene Bergant.
Verdnik: To je vprašanje za nekdanje vodstvo
Čeprav je Žan Kranjec z uspehom v Pekingu poskrbel za enega najlepših trenutkov v bogati in uspešni zgodovini slovenskega alpskega smučanja, se v Sloveniji še zdaleč ne cedita le med in mleko. V zadnjih dneh je kazala zobe tudi beda. Na sredinem slalomu v Flachauu je tekmoval le en slovenski alpski smučar, in sicer Tijan Marovt, ki je nosil startno številko 61. Številni strokovnjaki se na glas sprašujejo, kaj je narobe s slovenskim ustrojem, da v disciplini, kjer ni izgovorov za trening, Slovenija na tekmi nima več kot enega smučarja s konca startne liste. Mnogim je šlo v nos tudi dejstvo, da so na včeraj končanem svetovnem mladinskem prvenstvu v Panorami v Kanadi tekmovali le Rok Ažnoh, ki je s sedmim mestom na superveleslalomu dosegel najboljšo slovensko uvrstitev, Anže Gartner in Anja Oplotnik.
Vprašanje, zakaj je tako, smo zastavili Mihu Verdniku: »Morda bi bilo bolje, da bi nanj odgovorili tisti, ki so se v letih od 2008 do 2010 odločili, da bodo razpustili reprezentanco za evropski pokal in mladinsko ekipo. Kar se dogaja zdaj, je posledica tistega časa. Lahko pa vam zagotovim, da od leta 2016, odkar smo prevzeli panogo za alpsko smučanje, garamo na vseh področjih. Otroški in mladinski kategoriji namenjamo veliko sredstev. Lahko na glas povem, da imamo obetavno generacijo letnika 2003 in mlajših. Hkrati pa tudi zagotavljam, da bomo mladinskemu smučanju v prihodnosti namenili še več pozornosti in finančnih sredstev.«
