Poleg pestrega dogajanja pri trgovanju s terminskimi pogodbami za surovo nafto smo bili v sredo deležni nadpovprečno velikih premikov tudi na področju vrednosti terminskih pogodb za naftne derivate in zemeljski plin. Po (enostranski) razglasitvi neodvisnosti Donecka in Luganska 21. februarja letos je vrednost terminskih pogodb za naftne derivate zaradi uvedbe sankcij proti Rusiji poletela v nebo. Vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo z dobavo v Evropi je od dneva razglasitve do srede popoldan zrasla za več kot 70 odstotkov. Potem pa se je zgodil preobrat in vrednost terminskih pogodb za dizelsko gorivo je v zadnjih urah trgovanja upadla za 15 odstotkov. Še večjih premikov smo bili deležni pri terminskih pogodbah za zemeljski plin. Zaradi grožnje z motnjami preskrbe z ruskim zemeljskim plinom je cena zemeljskega plina na evropskih borzah dobesedno eksplodirala. Cena plina na amsterdamski borzi je z 71,85 evra za MWh od 21. februarja do 7. marca zrasla na 212 evrov za MWh, še isti dan pa je ta terminska pogodba dosegla vrtoglavih 335 evrov za MWh. Podobno kot v preostalih dveh predstavljenih primerih smo tudi pri zemeljskem plinu v sredo doživeli močan popravek vrednosti navzdol, saj se je trgovanje s terminskimi pogodbami za zemeljski plin (z dobavo na Nizozemsko) zaključilo pri 147,8 evra za MWh. Vrednost terminskih pogodb za zemeljski plin je tako v enem samem trgovalnem dnevu izgubila 30 odstotkov oziroma, upoštevaje torkov lokalni vrh 335 evrov za MWh, več kot polovico. Kljub tem znatnim popravkom vrednosti terminskih pogodb so cene energentov še vedno krepko višje, kot so bile pred 21. februarjem letos, kar ne nazadnje že občutimo v naših denarnicah. 

Borzni komentar energenti nafta