Jure in Karin Zupančič sta velika ljubitelja živali, čeprav Jure prizna, da se vsa ta ljubezen, vsaj pri njem, konča pri kačah. Spoznala sta se leta 2013, pet let kasneje, ko sta se preselila v skupno stanovanje, sta družino povečala s posvojitvijo prve psičke Jelly Bean. »Septembra 2019 sva se poročila in teden dni kasneje je prišla v našo družino druga psička po imenu Gummy Bear.« Kot v vsaki družini, kjer dva otroka nikoli nista enaka, sta tudi njuni psički karakterno popolnoma različni in od prvega dneva najboljši prijateljici. »Jelly, ki bo oktobra dopolnila pet let, je prijazna, mirna in včasih celo malo prestrašena psička, ki je vedno pripravljena za čohanje in igro. Gummy pa bi opisala kot mali tornado sreče, ki se ne zaveda svoje velikosti,« pove sogovornica in doda, da je po obnašanju pravi mladiček, čeprav bo naslednji mesec dopolnila že tri leta. »Lahko bi rekla, da je Gummy včasih celo pretirano vesela vsega. Ko jo kdo začne božati, se zna od sreče in veselja tudi polulati.« Obe psički sta rešenki z ulic Srbije.
S prihodom psičk sta se zaljubila v naravo
Že s prihodom prve psičke v njuno življenje je bilo pestro. »Če rečeva, da nama je življenje spremenila za 180 stopinj, je to res premalo. Jelly je najina prva psička in prva izkušnja s psom. Nisva točno vedela, kaj naj pričakujeva. Jure je imel ob njenem prihodu manjšo 'krizo', saj mu je nenehno sledila vsepovsod po stanovanju in seveda še ni bila navajena na sobno čistočo,« pove Karin in prizna, da jima je pri vsem najbolj pomagal obisk tečaja v pasji šoli, kjer so ju naučili, kako delati s psom in ga vzgajati. »S prihodom druge psičke nisva imela večjih težav, saj je bila že navajena določenih stvari, in tudi midva sva imela vsaj malo predznanja, kako naj jo vzgajava.«
Prav tako sta se s prihodom prve psičke Jelly zaljubila v naravo in izlete. »Že takrat sva začela odkrivati Slovenijo in postala tudi ljubitelja hribov,« pove Karin, ki poudari, da se s psičkama ne odpravljata v visokogorje, ampak skupaj raje odkrivajo za vse varnejše srednjegorje. Tako vsak konec tedna preživijo skupaj v naravi in raziskujejo skrite ter malo manj skrite kotičke Slovenije. »Največja in za naju res pozitivna sprememba je bila, da sva s psičkama zunaj ne glede na vreme. Lahko bi v šali rekla, da sta onidve najini trenerki, ki skrbita za vsakodnevno gibanje.« Z namenom, da delita doživetja in razglede z drugimi lastniki psov in jim na tak način morda tudi namigneta, kam naj se odpravijo s svojim kosmatincem, je nastala njena spletna stran www.jellyandgummy.si. »Vsi poznamo znane izletniške poti, kot je recimo pot okoli Blejskega jezera ali sprehod po Portorožu. Marsikdo pa ne ve, da obstaja res super krožna pot na Obali, ki se začne v Strunjanu in gre skozi Fieso, Piran, Portorož nazaj v Strunjan. Veliko ljudi niti ni pozornih, da je na primer ob Blejskem jezeru ogromno manjših hribov, na katere se lahko enostavno povzpnejo in uživajo v razgledu na jezero brez gneče. Točno take poti so nam najbolj zanimive za raziskovanje in jih res z veseljem delim naprej.«
Iščejo krožne ali učne poti
Ideje za izlete najraje iščeta dan pred odhodom. Katero regijo bosta izbrala, je odvisno predvsem od vremena. »Včasih si izbereva določen kraj in potem iščeva poti v njegovi okolici. Največkrat iščeva krožne ali učne poti. Če se odločiva za pohod v hribe oziroma planine, pa izbirava lokacije, ki imajo na koncu planinsko kočo, da se lahko tam tudi okrepčamo,« pove sogovornica in doda misel, da je Slovenija res majhna dežela, vendar ponuja ogromno poti.
Predvsem poleti sta zakonca Zupančič pozorna, da zaradi vročine izbereta gozdne poti, poti ob vodah ali planinske poti, kjer je malo hladneje. Prav tako se na izlet odpravijo zgodaj zjutraj. »V tem letnem času se tudi izogibamo izletov po obalnih poteh.« Zaradi snega in prenizkih temperatur pa se pozimi izogibajo višjih hribov. Prav tako pred odhodom preverita, da pohodniške poti nimajo jeklenic, ostrih stopnic ali lestev, ki bi za psički predstavljale preveliko oviro.
Imajo pa vse lokacije, ki sta jih zakonca s svojima psičkama do zdaj obiskala, svoj čar. Najbolj priljubljena izletniška tura vsaj za zdaj zanju ostaja koča v Krnici. »Pot lahko začnemo v Kranjski Gori, gre za daljšo varianto, ali pa na tretji serpentini na poti na Vršič. Približno uro dolga pot je enostavna, poteka po večini po gozdu, na enem delu ob vodi in ima ogromno res čudovitih razgledov. V koči na cilju pa imajo res dober zavitek, ki ga ponujajo zelo prijazni oskrbniki,« še povabita na izlet zakonca.
Med izkušnjami, ki jih popisujeta na svoji spletni strani, so tudi pojasnila, ali so psi dobrodošli v določeni planinski koči, gostilni ali restavraciji. Tudi če niso, to skupaj s pojasnilom zapišeta in na to opozorita. »Sva pa izredno vesela, da imava veliko več izkušenj z lokacijami, kjer so psi dobrodošli, kot s tistimi, kjer niso.«
