Menim, da je bila odločitev pravilna. Še toliko bolj, ker smo realizirali osnovni cilj – uvrstitev v končnico. Prepričan sem, da še nismo rekli zadnje besede. Verjamem, da lahko naredimo tudi korak naprej. V Celovcu nisem dobil prave priložnosti, pustimo zdaj ob strani, zakaj ne, to niti ni pomembno, zdaj sem tu in Olimpiji želim pomagati na najboljši možen način.
V vašem primeru je torej šlo za win-win situacijo. Pridobili ste oboji, Olimpija je potrebovala napadalca, vi ste potrebovali ekipo.Že v ekipi KAC sem imel načrt igrati v ligi ICEHL, vendar do tega ni prišlo. Zato sem bil zelo vesel klica Mitje Šivica, ki mi je ponudil priložnost. Olimpija je imela v tistem obdobju veliko težav s poškodbami, potem je prišlo še do tistega incidenta v Beljaku, ko sta bila kaznovana Tadej Čimžar in Miha Zajc, in je potrebovala napadalca. Vse se je odvijalo zelo hitro in niti v enem trenutku mi ni bilo žal, da sem sprejel ponudbo. Za zdaj smo dogovorjeni le do konca sezone, za nove pogovore pa bo čas po koncu sezone. Če bodo v klubu zadovoljni z mano, ne bi imel nič proti, da tudi v prihodnji sezoni igram za Olimpijo.
Ne samo da ste dobili priložnost, z zadetkom proti Bolzanu ste potrdili zmago Olimpije in s tem tudi uvrstitev v končnico.Vsak zadetek je plod cele ekipe in ne posameznika. Na srečo sem bil takrat na pravem mestu, vendar se je ves čas čutilo, da smo prava ekipa, in ko smo povedli, so fantje garali v obrambi. Dejansko je bila to zmaga cele ekipe.
Kmalu po tistem, ko ste prišli v Ljubljano, je bila vaša ekipa že v slabem položaju, na meji uvrstitve v končnico. Kakšno je bilo takrat vzdušje v ekipi?Že pred mojim prihodom v Tivoli je imel klub težave s poškodbami, tudi že z omenjeno kaznijo Čimžarju in Zajcu, za nameček smo ob moji prvi tekmi v Gradcu še izgubili. Toda pozneje so se zadeve začele popravljati, predvsem pa smo vsi verjeli, od trenerjev do vodstva in seveda igralcev, da imamo kakovost za uvrstitev v končnico. Vzdušje v garderobi je bilo ves čas odlično, res se dobro razumemo in dihamo skupaj. Vesel sem, da sem lahko pomagal po svojih najboljših močeh.
Dejali ste, da ste se za Olimpijo odločili predvsem zato, da bi igrali hokej na višji ravni. Ali je liga ICEHL res toliko kakovostnejša od alpske lige?Zagotovo je bolj kakovostna. Tudi igralci so boljši, hitrost igre je na višji ravni, na ogradi se igra bolj na moč, tako da se je bilo na vse to treba navaditi. Zdaj mi to ne predstavlja več takšnih težav.
Kako bi ocenili moč Beljaka?V ligi ICEHL so dozdajšnje tekme pokazale, da lahko vsakdo premaga vsakogar. To velja tudi za VSV Beljak, veliko pa bo odvisno od nas samih. Če bomo pravi, če bomo imeli v glavi, da jih lahko premagamo, si lahko marsikaj obetamo. Sam sem proti Beljačanom igral le zadnjo tekmo, ki smo jo doma izgubili. Beljačani so ves čas vodili, v zadnji tretjini smo se jim popolnoma približali, vendar smo naredili napako, ki so jo takoj kaznovali.
Vaš soigralec Aleš Mušič, ki mu izkušenj ne manjka, je na ponedeljkovi novinarski konferenci dejal, da si v obrambi ne boste smeli privoščiti nobenih napak.Dejstvo je, da ima Beljak v svoji zasedbi veliko odličnih posameznikov, ki so sposobni kaznovati prav vsako napako. Zato bo igra v obrambi na prvem mestu, ves čas bomo v njej morali igrati zbrano, nato pa bomo iz nje gradili napad.
Kakšna so vaša pričakovanja proti Beljaku?V vsakem primeru pričakujem uvrstitev v polfinale, verjamem pa, da to ni naš skrajni doseg. Imamo dobro sestavljeno ekipo, ki je dobro vodena, in že nekajkrat v letošnji sezoni smo dokazali, da smo sposobni igrati zelo dober hokej.
Pri nepolnih 23 letih ste se po dolgih letih vrnili v slovenski hokej.Pri 16 letih se mi je ponudila priložnost igrati hokej v najmočnejši finski ligi do 18 let, ki sem jo zagrabil z obema rokama in veliko pridobil. Preden sem odšel v Celovec, sem dve sezoni igral v Nemčiji v dveh različnih klubih, zadnje tri pa za drugo ekipo KAC. Vsekakor so bile to dobre izkušnje, tako v hokejskem smislu kot tudi v življenjskem, in mislim, da sem s tem veliko pridobil.
Ali bi lahko rekli, da ste vse podredili svoji hokejski karieri?Vsekakor. To je moj poklic. Rad igram hokej, v njem uživam in upam, da ga bom lahko igral še dolgo.
Kako pa je igrati pred slovenskimi navijači?Olimpija ima odlične navijače in bil sem kar malo presenečen, ko sem videl, kakšno vzdušje je na tribunah in kako radi imajo navijači svoj klub. Res mi je v užitek igrati v Tivoliju, za edino slovensko ekipo v ICEHL. Kako bo šele v petek, zdaj, ko ni več omejitev pri obisku zaradi covida-19. Že zdaj se veselim te tekme. Verjamem, da bodo tribune polne, kajti igralcem to veliko pomeni.«
V začetku maja bo v Ljubljani svetovno prvenstvo divizije I, ki je bilo zaradi epidemije covida-19 kar dvakrat prestavljeno. Ali se vidite v reprezentanci?Mislim, da ni hokejista, ki si ne bi želel igrati na svetovnem prvenstvu. Tako je tudi pri meni in tudi zato bom preostale tekme v ligi ICEHL skušal izkoristiti za to, da bi prepričal selektorja Matjaža Kopitarja. Če bom igral dobro, če bom strelsko razpoložen in bo Olimpiji šlo dobro, bo večja možnost, da bom vpoklican v slovensko reprezentanco.
