Zaposleni so v svoji zahtevi zapisali, da Vaupotič »s svojim nevestnim in nepravilnim delom osrednjemu in edinemu državnemu zavodu za moderno in sodobno umetnost povzroča večjo škodo ter hujše motnje pri opravljanju njegove dejavnosti, poleg tega pa s svojimi neustreznimi ravnanji deluje tudi v škodo zaposlenih«.
Očitke so strnili v tri točke, pri čemer je na prvem mestu, Vaupotičevo, tako ocenjujejo, nekompetentno strokovno vodenje. Očitajo mu neizdelano programsko vizijo in nepoznavanje delovanja muzeja kot javnega zavoda ter nepoznavanje mednarodnih muzejskih standardov, s čimer po njihovem mnenju krni ugled Moderne galerije v domači in tuji javnosti ter škodi njenemu delovanju.
Ignoriral naj bi stroko
Trditev utemeljujejo s primeri. Direktor je po njihovih besedah izvzemal strokovne delavce iz odločitev, ki so zadevale njihovo stroko, ignoriral izražena strokovna mnenja zaposlenih, že potrjenih odločitev s skupnih delovnih sestankov pa ni spoštoval. Poleg tega naj bi brez kakršnegakoli obvestila strokovnim delavcem ukinil del stalne razstave v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ter posegal v avtorska besedila kustosov.
Očitajo mu tudi dogovarjanje za razstave in dogodke mimo vednosti stroke v Moderni galeriji ter favoriziranje zunanjih razstavnih projektov, ki ne predstavljajo nikakršne razvidne programske vizije Moderne galerije.
Na drugem mestu mu očitajo nekompetentno upravno vodenje javnega zavoda. Ocenjujejo, da slabo pozna oddelke in njihove naloge ter da se ni podrobneje seznanil z delom zaposlenih, vključno z nepoznavanje finančnega poslovanja, delovanje Moderne galerije pa je posledično manj stabilno.
Očitajo mu tudi mobing nad zaposlenimi
Na področju komunikacij pa zaposleni ugotavljajo, da direktor »redno in demotivacijsko posega v osebno dostojanstvo zaposlenih«. Kot »očitno orodje discipliniranja« naj bi uporabljal ocenjevanje redne delovne uspešnosti, čeprav, kot navajajo, zaradi nepoznavanja dela zaposlenih postopek ocenjevanja sploh ni kompetenten. Med drugim mu očitajo še ustrahovanje, prelaganje vodstvenih odgovornosti na zaposlene, dodeljevanje nalog, ki niso v opisu delovnih nalog zaposlenega ter s tem čezmerno obremenjevanje posameznikov.
Kot so še zapisali, podpisani predstavljajo veliko večino zaposlenih - med podpisniki je 79,4 odstotka vseh zaposlenih, muzejska stroka pa je z izjemo enega bolniškega staleža stoodstotno zastopana.
Vaupotič; Spremembe praviloma prinašajo odpor
Vaupotič je za Delo povedal, da se je, ko je bil imenovan na mesto direktorja Moderne galerije, zavedal, »da spremembe praviloma prinašajo odpor«. »Osebno me zelo žalosti, da podpisniki vložene zahteve niso izbrali možnosti neposrednega dialoga,« je dodal.
»Vodenje ustanove z namenom dejanskega uresničevanja že pred mojim prihodom zastavljene vizije sem sprejel kot osebni izziv. Zavedal sem se, da to počnem v za kulturo verjetno najtežjih časih. Svet je obkrožala pandemija, na katero, kot v mnogih drugih institucijah, po letu dni tudi mi nismo bili pripravljeni. Za povrh je jesen prinesla vdor meteornih padavin, ki se jim naša streha ni mogla upreti. Delo od takrat naprej v polni meri posvečam sanaciji objekta v Tivoliju. Kljub škodi na celotni zgradbi smo jo uspeli sanirati tako, da smo lahko ponovno odprli stalno zbirko, knjigarno in kavarno. Uspešno smo zaščitili tudi zbirke umetnin v Moderni galeriji,« je še povedal in dodal, da so njegova vrata vselej odprta.
Vaupotič je bil za direktorja galerije imenovan lanskega 6. aprila. Svet Moderne galerije je sicer podprl kandidaturo Roberta Simoniška, od decembra 2020 vršilca dolžnosti direktorja, strokovni svet pa prijavo dolgoletne direktorice Zdenke Badovinac.
