Kot je zagotovil Počivalšek, ima Slovenija dovolj rezerv naftnih derivatov, da nas malo daljše težave pri oskrbi ne bodo prizadele. »Vsekakor bo država intervenirala s količinami, da zagotovimo naftne derivate,« je poudaril v izjavi za medije v Medvodah.
Pri cenah je po ministrovih besedah več možnosti ukrepanje. »Skladno z intervencijo iz blagovnih rezerv se bomo odločili, kako zagotoviti vzdržno cenovno politiko v prihodnjem mesecu. Vsekakor pa bo država skrbela za to, da cene ne bi eksplodirale,« je zagotovil.
Vlada bo, kot pravi Počivalšek, vsekakor intervenirala, če bo treba, in sicer tako glede količin kot cen. Na to temo bo v sredo potekala seja vlade, na gospodarskem ministrstvu pa pripravljajo različne scenarije za v prihodnje.
Premier Janez Janša je sicer s Počivalškom in ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem že v ponedeljek zvečer opravil sestanek z vodilnimi v Petrolu, MOL in OMV o zalogah in dobavah naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter ukrepih za nemoteno oskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Ruske federacije.
Kot je poudaril Počivalšek, so od trgovcev pridobili informacije o zalogah in nabavnih tokovih ter informacije o tem, kje so težave. »Mi pa smo jih obvestili, kako si predstavljamo vzdržno cenovno politiko v prihodnje,« je pojasnil.
Obrambni minister Matej Tonin je medtem v izjavi za medije menil, da je najmočnejša poteza, ki je na voljo Zahodu za zaustavitev ruske vojne v Ukrajini, poseg v samo »srce financiranja« te vojne, to je v nafto in plin.
»Če se bodo v prihodnjih dneh zavezniške države odločile za embargo na nafto in plin iz Rusije, bo to gotovo globoko zarezalo v Rusijo in najmočneje prizadelo vojaški stroj Vladimirja Putina,« je dejal.
S tem bi vojno po njegovih ocenah najhitreje ustavili, stališče Slovenije zato pa je, da je treba stvari maksimalno zaostriti s sankcijami takoj, »tudi če nas bo nekoliko bolelo«, je dejal.
Rusija sicer, kot je spomnil Tonin, zagotavlja okoli 12 odstotkov svetovne proizvodnje nafte. To pomeni, da imajo tudi slovenski naftni trgovci možnost najti nove dobavitelje, je prepričan. Čas zakasnitev in težav v dobavah pa bi Slovenija po njegovih besedah lahko prebrodila z naftnimi rezervami. »Z rezervami dajemo naftnim trgovcem manevrski prostor, da si zagotovijo druge vire,« je izpostavil.
Glede zemeljskega plina gre Sloveniji in Evropi po njegovih besedah na roke dejstvo, da prihaja pomlad. Po zagotovilih pristojnih so v skladiščih EU zaloge zadostne, da bo lahko unija brez težav prebrodila zaključek zime in pomlad.
»Že zdaj intenzivno delamo na tem, da bi se te potem te zaloge maksimalno obnovile,« je dejal minister. Proizvodnjo bi lahko povečale nekatere evropske države, denimo Norveška, EU pa se o povečanju dobav dogovarja tudi z arabskim svetom, je pojasnil.
Po njegovem je pomembno, da se po nepotrebnem ne ustvarja panika in da v Sloveniji ne bomo več priča podobnim prizorom, kot so se na bencinskih servisih odvijali v ponedeljek.
Ivanc z GZS: Ob aktualni ravni cen nafte bi bila povprečna inflacija letos med 6 in 6,5 odstotka
Če se bodo cene nafte ohranile na aktualnih ravneh, bo to po oceni vodje analitike pri GZS Bojana Ivanca povprečno rast cen v tem letu povišalo za 1,5 do dve odstotni točki. Namesto 4,5 odstotka, kolikor je osrednja ocena zbornice, ki ne upošteva aktualnih cen energentov, bi bila povprečna inflacija tako med 6 in 6,5 odstotka.
Nekajdnevna nihanja na trgu surovin po Ivančevih besedah na kratek rok ne vplivajo na povišanje cen gradbenega materiala in hrane, saj je to odvisno od povprečne cene v nekoliko daljšem obdobju. Cene nafte tako zelo hitro prehajajo v končne cene za potrošnike, ko gre za pogonska goriva, in to se vidi v teh dneh, na ceno hrane pa imajo, tako Ivanc, nekoliko zapoznel vpliv.
Po njegovih pojasnilih tveganja, da se cene nafte in tudi drugih energentov ter surovin obdržijo na aktualnih ravneh dlje časa, obstajajo. Ukrajina in Madžarska že ne izvažata več žit, možno je, da zahodne države prekinejo uvoz nafte in plina iz Rusije, Rusija pa bi se lahko odločila za prekinitev dobave zemeljskega plina, kar bi cene elektrike v EU pognalo še višje ter verjetno prispevalo k podražitvi vseh vrst energentov, v povratni zanki pa tudi nafto.
Energetski trgi so namreč, kot pojasnjuje glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), precej povezani med seboj in jih je težko analizirati ločeno. Opozarja tudi, da je v energetiki na kratek rok težko dvigniti proizvodne zmogljivosti, sploh pri jedrski energiji in energiji iz fosilnih virov, obnovljivi viri pa prav tako na kratek rok ne morejo nadomestiti izpada energije iz plina, ki je prav zaradi njih tudi pridobil na veljavi.
Alternativni viri zemeljskega plina v obliki utekočinjenega plina imajo omejitev v infrastrukturi, saj terminali v Evropi niso tam, kjer je glavnina porabe, trajalo pa bo nekaj let, da se ta infrastruktura vzpostavi.
»Pri vrsti surovin opažamo, da pomanjkanja na trgu ni, povečala pa so se pričakovanja, da bi ta lahko resnično nastala,« še pravi Ivanc.
Cene nafte se zaradi ruskega napada na Ukrajino in njegovih gospodarskih posledic že nekaj časa dvigujejo in tudi danes presegajo 120 dolarjev za 159-litrski sod. Prav danes se je dražja nafta izraziteje začela poznati tudi na bencinskih servisih, saj je cena dizla dosegla rekordne ravni, cena 95-oktanskega bencina pa se ji približuje.
