ZM je leta 2005 prvič podelil priznanje Artemida Pii Barborič Jurjaševič, generalni direktorici družbe Tobačna Ljubljana, ki je še danes na tem vodilnem mestu. Med 53 prejemnicami priznanja jih je polovica še vedno na prvi odločevalski poziciji in petina jih ima svoje podjetje. To pomeni, da 70 odstotkov nagrajenk ostaja na najodgovornejšem mestu v organizaciji. Desetina prejemnic artemid je v pokoju, za desetino ni podatka, desetina pa ni več v vodstvu.
70 0dstotkov prejemnic artemid še na prvem odločevalskem mestu
»Veseli me, da je 70 odstotkov prejemnic artemid še vedno na prvem odločevalskem mestu v podjetju. Menim, da je to tudi potrditev, da je naša izbira pravilna, hkrati pa je spodbuda, da bomo tudi v prihodnje nagrajevali Artemide, ki bodo v naslednjih letih (so)ustvarjale uspešne menedžerske zgodbe,« poudarja Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije menedžerk pri ZM in namestnica glavnega direktorja Plinovodov. Dodaja, da je artemida priznanje ZM z najlepšim poslanstvom – spodbujanjem enakosti in uravnoteženosti – ter sporočilom za vse ženske, da je stekleni strop mogoče prebiti, je pa za to potrebno veliko strokovnosti, vztrajnosti, poguma in odločnosti.
Leti izzivov in priložnosti za ženske in menedžerke
Zadnji dve leti sta bili za ženske in menedžerke še bolj polni izzivov zaradi epidemije in še težjega usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, kar dokazujejo tudi raziskave na svetovni ravni. Anita Stojčevska, ki je mesto glavne izvršne direktorice SKB banke prevzela dobre tri mesece pred začetkom epidemije, pravi, da je nepredvidljivost okolja od nje zahtevala še več agilnosti in drugačnega načina vodenja z več komunikacije in empatije, da je lahko zgradila kulturo zaupanja in varnosti: »Menim, da trenutno v svetu potrebujemo večplastno razmišljanje, empatičnost, grajenje dobrih odnosov in sodelovanje. Tega pa ženske vsekakor premoremo več kot moški.« Poudarja, da biti vodja ni enostavno poslanstvo, saj zahteva odgovornost do zaposlenih in njihovih družin, do lastnikov in do okolja, v katerem delujemo. Da bi več žensk stopilo po njenih stopinjah, pa Anita Stojčevska svetuje: »V karieri naj več pozornosti posvečajo delu z mentorji in navezovanju zavezništev, ki jim lahko pomagajo pri realizaciji strategije razvoja kariere tako strokovno kot z vidika navezovanja stikov z drugimi deležniki.«
Za zakonsko ureditev večje spolne uravnoteženosti na mestih odločanja
Kljub svetlim zgledom, kot je zgoraj opisani – SKB banka ima v upravnem odboru 57 odstotkov menedžerk – so premiki v smeri bolj uravnoteženih vodstev v Sloveniji premajhni in prepočasni. Da bi bili ti večji in hitrejši – Deloittova raziskava je denimo pokazala, da bi s takim tempom enakost dosegli šele leta 2045 – bosta ZM in Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) letos oblikovali predlog zakona po vzoru drugih članic EU. Več o tem in razlogih zakaj je pojasnjeno tukaj.
