Če se vam je zdel Gotham v Jokerju leta 2019 greznica, potem morate videti novega Batmana. Očitno gre lahko na slabše. Gotham v novem Batmanu je namreč videti, kot bi mesto po gospodarski doživelo še eno krizo. Tako hudo je, da se film skorajda v celoti odvrti ponoči. In še vsi ti nočni prizori so videti tako temačni in turobni, kot bi v vseh merkurjih Gothama zmanjkalo žarnic. Tako temačen in turoben je tale novi Batman, kot bi režiser Matt Reeves (Zora planeta opic, Pošastno) hotel prikriti, kako hudo je stanje v mestu, ki je gnilo, razpadalo, propadalo in smrdelo že pred tremi leti. Iz vse te neenakosti, brezposelnosti in revščine se je namreč rodil Gotham, kjer vladajo laži, pohlep in korupcija.

Ker če je bilo v Rimu vse kupljivo, počakajte, da vidite sistemsko korupcijo v najnovejši verziji Gothama. Stvar je šla enostavno predaleč. Vsega tega kadrovanja, okoriščanja z javnim denarjem in zlorabe oblasti je bilo preveč. Družbene anomalije so postale tako globoke, da organi odkrivanja, pregona in sojenja niso več del rešitve, ampak del problema. Vprašanje ni, kdo je podkupljiv, ampak kdo ni podkupljiv. Iz tega brezupa se je rodil novi Batman. In Reevesu ni preostalo drugega, kot da tega novega Batmana naredi maščevalnega, jeznega in mladega. Robert Pattinson, ki je, potem ko je bil v Somraku (2008) vampir, sedaj postal netopir, je tako maščevalen, jezen in mlad, da je na ulici vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek. Da, tudi v petek.

Pattinsonov Batman svoje proteste vedno napove. Ko se zaslišijo koraki iz sence, barabe vedo, da prihajajo batine. Trdi direkti, krošeji in zlomljene kosti. Na ulici ni eno leto, temveč že dve, kolo pa je zamenjal za osemvaljno predelano plymouth barracudo, ki jo vozi, kot je Carrie-Anne Moss vozila ducatija v drugi Matrici. Vozi in obnaša se namreč, kot da mu je vojna usojena, kot da mu je vseeno, da bi lahko trenutek smrti prišel kadar koli, kot da je spoznal, da je prihodnost brez ukrepanja lahko le slaba. Da, potem ko so drugi poteptali pravno državo, zdaj maščevalni, jezni in mladi Batman tepta njih. Zato ni nič čudnega, da Batmanova nova glavna pesem zveni kot Chopinov Pogrebni marš, ki so ga doletele gospodarska, koronska in podnebna kriza.

Tale novi Gotham je namreč mesto, kjer kriza nikoli ne počiva. Če ni Jokerja, pride Pingvin, in ker Pingvin ni dovolj, je tu tudi Ugankar. In Ugankar, ki je prav tako maščevalen, jezen in mlad, toda tudi psihotičen, igra pa ga Paul Dano, je produkt družbe, ki se je kotalila iz krize v krizo, iz afere v afero, stopnja brezposelnosti, stopnja revščine in stopnja neenakosti pa so zrasle v nebo. Korupcija je rodila konflikt, iz tega konflikta pa so tudi tisti, ki so bili dobri, izšli poškodovani, pokvarjeni in izprijeni. Ugankar se zato loti največjih rib – župana, policijskega načelnika in okrožnega tožilca. Jasno, novi Batman zaradi tega ne more vsega rešiti s pestmi. Mora tudi brskati in raziskovati, kdo vse in koliko je grešil. Če je bil Batman z Benom Affleckom pred tem akcijski triler, je Pattinsonov Batman detektivski film.

Če je bil Joker Todda Phillipsa nadaljevanje Taksista (1976), potem je Reevesov Batman Kitajska četrt (1974), križana s Fincherjevim Sedem (1995). Ciničen, zamorjen, zatežen, zagrenjen, obupan, mrakoben, pa tudi predolg neonoir, v katerem Batman podnevi analizira, preiskuje in sestavlja, ponoči pa lovi, zaslišuje in preganja kriminalce. Da, Robert Pattinson je malo detektiv in malo izterjevalec, malo pravičnež in malo nasilnež. Predsednik KPK z licenco za represijo. Tako agresiven, jezen, razjarjen in osredotočen je, da celo izjemna fotografija Greiga Fraserja (Dune, Rogue One) izgublja fokus ozadja. Zdi se, kot da je Pattinson Batman 24 ur na dan, zdi se, kot da je samo Batman in nič več Bruce Wayne. Maščevalen, jezen in mlad. Da, Pattinsonov Batman gre tudi na volitve.