V Ljudskem vrtu v Mariboru se je začelo s pozivom igralcev k ustavitvi vojne v Ukrajini, končalo pa z velikim presenečenjem. Nogometaši Brava so se namreč v prestolnico vrnili z osvojenimi tremi točkami. Zasluženo, saj so bili boljši od tekmeca in so še enkrat dokazali, da so strup za favorizirana moštva. Za nameček so četrti na lestvici in znova v igri za nastopanje v Evropi. »Občutki so izjemni, zmagali smo več kot zasluženo. Igrali smo super, kapo dol fantom. Naš načrt je bil, da smo bolj sveži od tekmeca, zato je priložnost dobilo pet novih igralcev. Bili smo odlični,« se je smejalo trenerju Brava Dejanu Grabiću, precej manj pa mariborskemu strategu Radovanu Karanoviću, ki je dejal: »Nismo bili pravi, čestitam tekmecu za zmago. Moram si ogledati posnetek, mislim, da je bila roka, tako da smo oškodovani.« V mislih je imel dogodek iz 93. minute, ko je enega izmed gostujočih igralcev žoga v kazenskem prostoru zadela v roko, a je sodnik Matej Jug menil, da ni najstrožje kazni. Tekma je sicer trajala 97 minut, saj je bila prekinjena v 87. minuti, ko je stranskega sodnika Tomaža Černeta v glavo zadel predmet, vržen s tribune. Mariborčani bodo gotovo strogo kaznovani.

Koprčani izgubili dve točki

Njihov spodrsljaj so izkoristili nogometaši Olimpije in se jim po prepričljivi zmagi proti Aluminiju v Stožicah, potem ko so napolnili mrežo Luke Janžekoviča, približali na tri točke zaostanka. Veliki dolžniki kroga so Koprčani, ki so pomembni dve točki zapravili v zadnjih sekundah tekme. Deseti medsebojni obračun Tabora in Kopra se je drugič končal z remijem. Glede na dogajanje je izid pravičen, čeprav so bili statistično malce boljši gostitelji. Koprčani so povedli po evrogolu Ivice Guberca, pestro pa je bilo v sodnikovem podaljšku. Najprej bi gostje lahko dosegli še drugi gol, a jim to tudi po več poskusih v okvir vrat ni uspelo, nato pa so gostitelji izenačili, ko je po hitri akciji Dino Stančič zadel s slabih desetih metrov.

Dolgčas. Beseda, s katero najbolje opišemo nogometno dogajanje v Celju, kjer so gostovale Radomlje. Tekma se je namreč malce razživela šele v končnici, ko so domači med drugim zadeli prečko. »Veseli me, da smo po štirih odigranih krogih v spomladanskem delu prvenstva zadržali ničlo oziroma nismo prejeli zadetka. Predvsem v prvem polčasu smo bili v fazi napada precej zadržani, žoga je potovala prepočasi. V drugem polčasu smo nato zaigrali boljše in v trenutkih, ko bi se morda tekma lahko odločila, nam je zmanjkalo nekaj sreče. Čestitam fantom, ki so prišli s klopi, saj so dodali novo energijo ter idejo, zato je bil po mojem mnenju drugi polčas bistveno bolj gledljiv v primerjavi s prvim. Imamo mlado ekipo, ki se mora dokazovati, na drugi strani pa tudi dovolj potrebnih izkušenj. Na nas je, da še naprej trdo delamo in se izboljšujemo,« je bil komentar stratega Celja Simona Rožmana, ki bo imel novo priložnost za točke že v sredo, ko se bo pomeril z Domžalami. Podobno je menil tudi prvi vratar Celjanov Matjaž Rozman: »Veseli me, da znova nismo prejeli gola. Obrambi smo na zadnjih treningih namenili veliko poudarka. V fazi napada žal nismo bili dovolj dobri, zdi pa se mi, da smo si zaslužili več, kot smo na koncu dobili.«

Neporaženi še na šesti tekmi

Bolj zanimivo je bilo v Domžalah, če drugega ne, so gledalci vsaj videli gol, natančneje dva. Gostitelji, ki so med drugim pogrešali kaznovanega Janeza Piška, poškodovanega Dejana Georgijevića in bolnega Andraža Žiniča, pa so podaljšali niz neporaženosti na šest tekem. Proti Muri, branilcem naslova, so se predstavili v dobri luči in imeli tudi 60 odstotkov žoge v posesti. Kljub temu so prvi povedli gostje, potem ko je v 29. minuti Nik Lorbek z glavo žogo poslal pred gol, kjer se je znašel Jan Gorenc in z bližine zadel za 1:0. Toda Domžalčani so takoj vrnili z enako mero. Alen Jurilj je podal z leve strani v osrčje kazenskega prostora, kjer je Marko Martinović najprej poskusil z glavo, Marin Ljubić je žogo odbil, toda le do Martinovića, ki je nato iz bližine žogo spravil v mrežo. Trener Domžal Dejan Djuranović je dejal, da je bila tekma gledljiva, s priložnostmi na obeh straneh: »Prvi polčas je pripadel murašem, drugi nam; ko potegnemo črto, je 1:1 najbolj realen izid. Proti koncu smo pritiskali na vrata Mure, skozi igro smo prihajali pred gol tekmeca, nismo pa tega znali izkoristiti. Moči smo imeli dovolj, saj so fantje dobro pripravljeni in motivirani.«