Zdravstveni sistem potrebuje tehnologijo za hiter dostop do podatkov, večjo produktivnost medicinskih sester in boljše sprejemanje odločitev. Pandemija covida-19 ga je močno prizadela ter razkrila njegove pomanjkljivosti in prednosti. Ljudje se odslej raje odločajo za spletni pogovor z zdravnikom, medicinsko sestro in drugim zdravstvenim osebjem, namesto da bi hiteli v zdravstveni dom. Vse to je sprožilo razvoj novih trendov na področju digitalizacije v zdravstvu.
Dobra novica za vse, ki ne marajo k zdravniku
Pomembna trenda v zdravstvu sta telemedicina in teleoskrba. Telemedicina je izraz za rabo sodobne informacijske tehnologije za zagotavljanje zdravstvenih storitev na daljavo. To vključuje vse, od zdravstvenega posveta in diagnostike do zdravljenja na daljavo. Uporabnik si lahko v udobju lastnega doma izmeri osnovne parametre zdravstvenega stanja, kot so krvni tlak, krvni sladkor ter saturacija kisika v krvi. Podatki so avtomatsko naloženi v digitalni zdravstveni sistem, ki ob morebitnih odstopanjih od normale samodejno obvesti zdravnika.
»V prihodnosti pričakujemo, da bo tehnologija nege na domu dodatno izboljšala spremljanje in zdravljenje bolnikov s kroničnimi boleznimi in s tem dvignila raven oskrbe tudi v domačem okolju,« napoveduje Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, ki se je po podatkih projekta Gazela lani uvrstilo na 13. mesto najhitreje rastočih podjetij na Gorenjskem. Dodaja, da je to dobra novica tudi za gibalno ovirane.
Več časa in manj možnosti za napake
Večina medicinskih sester informacije o opravljenih aktivnostih pri pacientu ročno zapiše na liste. Ta sistem je zamuden in dopušča prostor za napačno interpretacijo zapisanega. Že danes je na voljo centraliziran digitalni sistem, ki omogoča vnos in dostop do podatkov prek pametnih naprav na vsakem koraku. »Digitalizacija omogoča medicinskim sestram, da prihranijo čas ter ga namesto papirologiji namenijo negi, oskrbi in čustveni podpori pacienta. Hkrati se zmanjša možnost napačnega beleženja zdravstvenih podatkov, pohitrijo pa se tudi vsi komunikacijski procesi v organizaciji,« pravi Perko.
V digitalizaciji slovenskega zdravstva zaznavamo velike korake v pravo smer, poudarjajo v Caretronicu. Posebno pa po njihovih besedah izstopajo domovi za starejše. »Nekateri domovi za starejše so za digitalizacijo namenili lastna sredstva. Za ostale upamo, da se bo našla rešitev v okviru evropskih sredstev, ki bo omogočila starostnikom še kakovostnejšo oskrbo ter bo razbremenila preobremenjene medicinske sestre in ostale zaposlene v zdravstvu.« Na drugi strani moderni sistemi telemedicine in teleoskrbe omogočajo nadgradnjo stanovanj starejših tako, da lahko čim dlje ostanejo v domačem okolju, kjer se počutijo najbolje, a so hkrati pod stalnim budnim očesom strokovnih in podpornih služb.
Nosljiva tehnologija svojcem zmanjšuje skrbi
Skoraj vsak že ima osnovno pametno uro, ki prikazuje srčni utrip, porabljene kalorije, opravljene korake in druge informacije, ki mu pomagajo vzdrževati zdravje na vrhuncu. Tem napravicam rečemo nosljiva tehnologija. Podobne naprave s področja teleoskrbe prinašajo tudi prednosti za svojce pacientov in starostnikov. Ti lahko na svojem mobilniku spremljajo, ali ni morda prišlo do izrednih dogodkov, na primer do padca, za osebe z demenco pa je omogočeno tudi sledenje, če bi taka oseba odtavala.
Digitalizacija v zdravstvu zagotavlja kakovostnejše zdravljenje pacientov ter oskrbo starejših, svojcem pa manj skrbi za najdražje. Zdravstvene ustanove – javne ali zasebne –, ki tehnologijo vključijo v svoje vsakdanje delo z ljudmi, izboljšajo kakovost odnosov z njimi, optimizirajo delovne procese, višajo kakovost zdravstvene nege in oskrbe ter dosegajo boljše rezultate. Digitalizacija v zdravstvu je za vse njene deležnike velika prednost in dobrobit za družbo, je prepričana Darja Perko.
