»Vsi, ki potrebujejo pomoč, bi morali dobiti možnost, da zapustijo mesto,« je povedal Zelenski. »Vsi, ki želijo braniti mesto, pa naj nadaljujejo boj,« je dodal.
Zelenski je danes še izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začeli so tudi protinapad v Harkovu. Navedb ukrajinskega predsednika ni bilo možno preveriti, še opozarja dpa.
Neusmiljeni napadi
Rusko obrambno ministrstvo je danes odredilo začasno prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo. Humanitarni koridorji naj bi bili odprti med 9. in 14. uro. »Zaradi dejstva, da ruska stran ne spoštuje premirja in nadaljuje z obstreljevanjem Mariupola in njegove okolice, ter iz varnostnih razlogov, je bil začetek evakuacije civilnega prebivalstva preložen,« so sporočili na družbenih omrežjih.
Trenutno naj bi se po navedbah mestnih oblasti dogovarjali z rusko stranjo o vzpostavitvi varnega koridorja. »Vse prebivalce Mariupola prosimo, da se vrnejo v svoja zatočišča,« so dodali.
Da so prekinili evakuacijo, oblasti sporočajo tudi prek zvočnikov v mestu.
Ukrajinske oblasti pričakujejo, da bo iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol ob Azovskem morju pred rusko agresijo zbežalo 200.000 ljudi. Bližnje mesto Volnovaha pa naj bi zapustilo 15.000 ljudi.
Napoved prekinitve ognja prihaja po tem, ko je župan Mariupola Vadim Bojčenko pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Po napovedi koridorja pa je župan podal čustveno izjavo, v kateri je nagovoril prebivalce mesta in jih zaradi stalnega in neusmiljenega obstreljevanja pozval k evakuaciji. »V pogojih nenehnega, neusmiljenega obstreljevanja s strani okupatorja ni druge izbire, kot da prebivalcem damo (...) možnost, da varno zapustijo Mariupol,« je po poročanju britanskega BBC dejal Bojčenko.
Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto. Zavzetje Mariupola bi bila prelomnica v invaziji. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine ter povezalo ruske enote na Krimu in separatistične in ruske vojake v Donbasu.
Nadaljevanje ofenzive na Maruipol
Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
»Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času,« je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.
Kot je dejal, ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. »Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev,« je dejal.
Tretji krog pogajanj
Ofenziva Moskve s podporo letalskih sil in uporabo visoko natančnega orožja vstopa v svoj deseti dan, Rusija pa si še naprej prizadeva, da bi popolnoma obkolila Kijev in Harkov. Prav tako ruske čete še vedno poskušajo doseči administrativne meje Luganske in Donecke regije, da bi vzpostavile kopenski koridor od priključenega Krima do separatističnih regij.
Tretji krog pogovorov med Ukrajino in Rusijo v Belorusiji bo predvidoma potekal konec tedna. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je dejal, da Ukrajina ne bo izpolnila strogih zahtev Rusije, čeprav so bila zadnja pogajanja presenetljivo konstruktivna. »Predsednik Volodimir Zelenski ne bo popuščal in dovolil, da bi Rusija degradirala naš boj za ozemeljsko celovitost in svobodo,« je poudaril.
Putin ne namerava razglasiti vojnega stanja
V Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja, za to bi bila potrebna zunanja agresija, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta.
V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Ruski predsednik je to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pri tem pa je poudaril, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.
Putin je tudi opozoril, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. Dodal je, da bi imela uvedba takšnega območja katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet, poroča BBC.
V govoru je Putin še enkrat ponovil svoje pogoje za končanje ruske vojne proti Ukrajini. Kot najpomembnejšo zahtevo je navedel demilitarizacijo Ukrajine. »Jasno moramo vedeti, katero orožje je kje in pod kakšnim nadzorom,« je povedal.
Zelenski ostro nad Nato
»Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino,« je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da »je vodstvo zavezništva danes prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi«.
»Vsi ljudje, ki bodo od danes naprej umrli, bodo umrli tudi zaradi vas. Zaradi vaše šibkosti, zaradi vaše nepovezanosti,« je sporočil zahodnim kolegom. Današnje zasedanje Nata je označil kot »šibko« in »zmedeno« ter kot dokaz, da boj za svobodo za Evropo za vse očitno ni glavni cilj.
Ponovil je, da v Ukrajini prelivajo kri »za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost« ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Če pade Ukrajina, pade Evropa«
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek po zasedanju zunanjih ministrov Nata zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Kot je ocenil, zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega konflikta v Evropi.
Kasneje je Zelenski nagovoril še velike proteste, ki se vrstijo po Evropi, in podpornikom Ukrajine v tujini med drugim sporočil, da če ta ne bo preživela, tudi celotna Evropa ne bo. »Če bo padla Ukrajina, bo padla vsa Evropa,« je posvaril.
