Ukrajinski vojak Vitalij Volodimirovič Skakun se je takoj prostovoljno javil za nalogo, da v najkrajšem možnem času namesti razstrelivo tako, da bi bil most potem neuporaben za prehod. Nalogo mu je uspelo izpolniti, razstrelivo je bilo nameščeno, a ruski tanki so bili že pred mostom. Ni bilo več časa za umik, ni bilo več časa, da bi se rešil in potem razstrelil most. Vitalij se je odločil v trenutku. Oglasil se je po radijski zvezi in kolegom vojakom ukrajinske vojske sporočil: »Razstrelil bom most!« Takoj zatem je odjeknila eksplozija. Most je bil porušen. Ker se je mudilo – tanki so bili tik pred tem, da zapeljejo nanj – ga je Vitalij razstrelil, ko je bil sam še na njem. Za ceno lastnega življenja je tako razstrelil most in ustavil rusko kolono tankov. Njegovo junaštvo je znatno upočasnilo napredovanje sovražnika, kar je ukrajinskim branilcem omogočilo prerazporeditev in organiziranje obrambe. Vitalij je postal simbol upora, vojna v Ukrajini pa je spisala še eno žalostno zgodbo, ki priča o vsem nesmislu vojne in vojaških spopadov.
Heroj žalostne zgodbe
Območje na jugu Ukrajine, ki meji na polotok Krim, se je med prvimi srečalo z vojaki ruske armade, ki je prodirala proti notranjosti države. Ko je že kazalo, da jih nikakor ne bodo mogli zaustaviti, so se ukrajinski vojaki odločili, da bodo razstrelili most, ki so ga ruski napadalci za napredovanje kolone tankov nujno potrebovali. Šlo je za most Heničesk. Z njegovo porušitvijo bi dosegli cilj, da sovražniku za vsako ceno preprečijo napredovanje, a je bilo za to zelo malo časa, saj so bili ruski tanki že zelo blizu. Šlo je za minute.
Vitalij Volodimirovič Skakun je, ko je razstrelil most in upočasnil napredovanje ruske vojske, žrtvoval svoje življenje.