Pust, ko se po tradiciji uživa v težkih in mastnih jedeh, je mimo. Po starih šegah naj bi to pomenilo tudi simbolični konec zime, ko pridejo na vrsto nekoliko lažje jedi. Navsezadnje celo tradicija veleva, da po pustu nastopi post, pri čemer dandanes niti ne gre več za izogibanje mesu, kakor je bilo včasih, ko je to veljalo za simbol izobilja. Postiti se danes pomeni jesti zmerno in ne pretiravati z nezdravo hrano, denimo s sladkarijami in mastnimi jedmi. Med okusne, enostavne, zdrave in izredno poceni jedi zagotovo sodi polenta. Stara italijanska kmečka jed je v današnji obliki nastala šele v 16. stoletju, po tistem, ko je Kolumb v Evropo prinesel koruzo. Podobno, a vendar precej drugačno jed (kašo iz koruznih zrn) so pred tem kuhali že v Srednji in Južni Ameriki, dandanes pa tudi tam pripravljajo polento na italijanski način. Pri naših sosedih ima namreč polenta že zelo dolgo tradicijo, že v antičnih rimskih časih so jo kuhali iz pšeničnega zdroba. Po latinsko se imenuje pulmentum, od tod tudi ime polenta. Njena pražena različica so koruzni žganci, ki jih najpogosteje srečamo na Koroškem. Medtem ko za polento koruzni zdrob vsujemo v slano krop in kuhamo, da se zgosti, je pri žgancih drugače. Koruzni zdrob vsujemo v suho posodo in pristavimo. Neprestano mešamo in ga na suho počasi pražimo tako dolgo, da se zdrob pri dnu posode začne barvati v rjavo in zadiši po pečeni koruzi. Nato posodo odstavimo in počakamo, da se dno nekoliko ohladi (sicer brizga na vse strani), in praženi zdrob postopoma zalivamo z osoljenim kropom, pristavimo ter urno mešamo. Pri tem ne sme nastati gladka zmes, temveč debelejše grude, zato moramo paziti, da ne dodamo preveč vode, sicer namesto žgancev nastane pražena polenta (ki je sicer odlična). Takšne žgance si lahko privoščimo za zajtrk in jih zalijemo z mlekom, belo kavo (projo), kislim mlekom ali jogurtom, za kmečko malico oziroma glavno jed so jih nekoč postregli celo s kislim zeljem in ocvirki… V resnici jih lahko postrežemo na enake načine kot polento, tudi z zelenjavno omako, k enolončnicam in podobno. Ampak vrnimo se k navadni polenti. Ta nam lahko služi kot osnova za kopico prigrizkov. Jemo jo lahko vročo, sveže skuhano, lahko pa tudi hladno ali celo mrzlo – v hladilniku pokrita mirno počaka nekaj dni. Lahko jo skuhamo zjutraj, jo nekaj porabimo za zajtrk, preostalo pa nadevamo v široko posodo, pogladimo površino in postavimo na hladno. Takšno lahko pozneje ali v naslednjih dneh, ko se dodobra strdi, narežemo z navadnim sukancem, kose popečemo, lahko jih celo spaniramo in ocvremo. Polenta je po krivici prezrta delikatesa, ki v imenitnih jedeh zlahka nadomesti krompir, riž, testenine in druge priloge. Zlasti če vanjo zakuhamo nasekljane sušene paradižnike, nastrgan sir…

POLENTA S FILEJEM BRANCINA IN PEČENO ZELENJAVO

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

800 g filejev brancina,

300 g brstičnega ohrovta,

4 večji korenčki,

1 velika rdeča čebula,

4 stroki česna,

1/4 limone (sok),

1 skodelica instantne polente,

4 žlice oljčnega olja,

morska sol,

sveže zmlet poper,

timijan, žajbelj,

1 šopek peteršilja

PRIPRAVA

1. Pečico segrejemo na 240 stopinj Celzija. Brstični ohrovt narežemo na polovice, korenček in čebulo na koščke, česen nasekljamo. V skledo damo vso narezano zelenjavo, 2 žlici oljčnega olja, limonov sok in 1/4 žličke soli ter dobro premešamo. Razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko. Brstični ohrovt razporedimo tako, da so vse polovice obrnjene s prerezano stranjo navzdol. Porinemo v segreto pečico in pečemo 10 minut ventilatorsko.

2. (Odtajane) fileje bele ribe premažemo z 1 žlico oljčnega olja in jih po želji rahlo popramo. Ko je zelenjava v pečici že rahlo zapečena, jo rahlo premešamo in napravimo prostor za filete. Te položimo na pekač poleg zelenjave in pekač vrnemo v pečico. Temperaturo znižamo na 220 stopinj Celzija in pečemo (brez ventilatorja) še 12 minut, da bodo fileji pečeni (po vsej sredici beli) tudi na najdebelejšem delu.

3. Medtem ko se zelenjava in ribe pečejo, zavremo tri skodelice osoljene vode ali zelenjavne juhe. Dodamo skodelico polente ter preostalo žlico olja ter zdrobljena žajbelj in timijan. Ogenj zmanjšamo in močno mešamo 3–4 minute (po navodilih na embalaži). Polento razdelimo na krožnike, obložimo z zelenjavo in fileji, okrasimo s peteršiljem in postrežemo. Seveda z izbranim vinom.

Čas priprave in kuhanja: 30 minut

SLANIKOVA SOLATA

Potrebujemo

300 g prekajenih filejev slanikov,

300 g krompirja,

3 korenčke,

3 čvrste vložene kumarice,

1/2 jabolka,

1 jajce (sobna temperatura!),

1 lonček čvrstega jogurta,

100 g graha v slanici,

1 manjšo čebulo,

2 dl repičnega olja

1/2 žličke gorčice,

sol, sveže zmlet poper.

Priprava

Krompir v slani vodi kuhamo 20–25 minut, olupimo in narežemo. Filete narežemo na koščke za grižljaj. Korenje ostrgamo in nasekljamo ali naribamo. Čebulo drobno sesekljamo. Jabolko narežemo na majhne koščke skupaj s kumaricami. Vse sestavine damo v veliko skledo. V ozek visok kozarec (za vlaganje) damo najprej jajce, nato gorčico, ščep soli, poper in zatem olje. S paličnim sekljalnikom pokrijemo rumenjak ter začnemo mešati. Ko se pri dnu gosti, sekljalnik počasi dvigujemo. Prej kot v minuti bo nastala vrhunska majoneza, ki jo stresemo v skledo in vse skupaj dobro premešamo.

ZELJNA JUHA S KORENJEM IN KROMPIRJEM

Potrebujemo

500 g belega zelja,

3 korenčke,

1 koren peteršilja,

2 krompirja,

1 čebulo,

1 strok česna,

1 žličko paradižnikove mezge,

1 ščep majarona,

1 žlico oljčnega olja,

morsko sol,

sveže zmlet poper.

Priprava

Zelje dobro očistimo in narežemo na manjše kocke. Krompir olupimo in narežemo na manjše kocke, korenček in peteršilj ostrgamo in narežemo na kolobarje. Čebulo in česen ločeno drobno sesekljamo. Čebulo v velikem loncu popražimo na olju, ko postekleni, dodamo česen. Ko ta zadiši, dodamo narezano zelje, korenček in peteršilj. Malo popražimo, nato dodamo še krompir, paradižnikovo mezgo in majaron. Solimo, popramo, zalijemo s toliko vode, da so vse sestavine dobro pokrite, in kuhamo 20 minut oziroma toliko, da se vse sestavine zmehčajo, zlasti peteršilj in korenček.

Nedeljsko kosilo recept polenta