Glede Slovenije ECRI ugotavlja, da so pristojne oblasti delno uveljavile glavno priporočilo za odpravo resnih pomanjkljivosti pri pregonu sovražnega govora in odsotnosti učinkovitega pravnega sredstva za domnevno žrtev, če tožilec zavrne kazensko ovadbo, ali se odloči, da ne bo sprožil pregona.
Slovenija pa ni uveljavila drugega priporočila, da naj organi zbirajo razčlenjene podatke o enakosti v okviru boja proti rasni diskriminaciji in po potrebi predlagajo zakonodajno pojasnilo, da bi zagotovili, da se podatki zbirajo v vseh primerih ob ustreznem spoštovanju standardov o varstvu podatkov.
Ugotovitve ECRI temeljijo na odzivih vlade in informacijah, zbranih iz drugih virov. Nanašajo se na priporočila ECRI in niso namenjene zagotavljanju celovite analize vseh dogodkov v boju proti rasizmu in nestrpnosti v posameznih državah, so ob tem sporočili v Strasbourgu.
ECRI je junija 2019 objavil poročilo o Sloveniji za obdobje med letoma 2014 in 2018, v katerem je tudi podal priporočila. V takrat objavljenem poročilu je ECRI ugotovil, da je Slovenija glede protidiskriminatorne zakonodaje dosegla napredek na številnih področjih, skrb pa vzbujajo nekatera nerešena vprašanja, kot je vrzel na področju nekaznovanosti sovražnega govora.
ECRI je neodvisen organ Sveta Evrope za spremljanje spoštovanja človekovih pravic, ki je specializiran za vprašanja, povezana z rasizmom in nestrpnostjo. V članicah Sveta Evrope preverja stanje z vidika rasizma in nestrpnosti ter pripravlja priporočila in predloge za rešitev ugotovljenih težav.
