Podnebne spremembe vplivajo na kmetijstvo, saj se v predelih, kjer gojijo določene pridelke, razmere lahko tako spremenijo, da to vpliva na uspevanje rastlin. Med pridelki, ki jih spremembe najbolj ogrožajo, so riž, grozdje, sadje in zelenjava, ki uspevajo v toplejših predelih, ter kavovec. Slednji je še posebno občutljiv za podnebje. Okus kavnih zrn je namreč odvisen od vlage in temperature pa tudi od količine sončne svetlobe. Kava ima najboljši okus, če kavovec raste pri pravi temperaturi na visoki nadmorski višini, v hladnih tleh, a brez možnosti pozebe. To pa so parametri, ki se zaradi podnebnih sprememb najhitreje spreminjajo.
V nedavno objavljeni študiji raziskovalcev z Univerze v Zürichu je mogoče razbrati, da bi zaradi spreminjanja podnebja do leta 2050 lahko izgubili polovico sedanjih nasadov kavovca. Samo v Braziliji, ki je največja svetovna proizvajalka kave, bi lahko izgubili do 79 odstotkov nasadov. Podobne napovedi se obetajo tudi za druge največje proizvajalke kave Kolumbijo, Vietnam in Indonezijo. Razmere v teh državah se bodo tako spremenile, da bo kavovec tam le stežka uspeval, predvsem zaradi previsokih temperatur. Po drugi strani pa bodo za gojenje kavovca primerni denimo Nova Zelandija, Čile in Argentina.
Preživetje malih pridelovalcev
Problem seveda ni le podnebje. Samo v Braziliji s kavo letno zaslužijo nekaj več kot 30 milijard evrov. Od kave je globalno odvisno preživetje 125 milijonov ljudi, ki so tako ali drugače vpeti v pridelavo in proizvodnjo kave. Večina kavnih zrn ni pridelanih na velikih plantažah – kar 80 odstotkov svetovne proizvodnje kave pridelajo na južnoameriških, afriških in azijskih kmetijah, ki so manjše od dveh hektarjev. Za te kmetovalce podnebne spremembe, ki vplivajo na uspevanje kavovca, pomenijo izgubo vira sredstev za preživetje. Pridelovalci, združeni v organizacijo Fairtrade, že zdaj poročajo o vremenskih spremembah, ki vplivajo na pridelek, kar jim onemogoča zagotavljanje stalnega letnega prihodka. Leta 2020 denimo je močno deževje zunaj deževne dobe v vzhodni Afriki zdesetkalo pridelek, saj je deževalo prav takrat, ko bi morali biti plodovi tik pred obiranjem suhi, vlaga lahko namreč povzroči plesen med sušenjem. V Peruju se zaradi vse višjih temperatur pridelovalci kave selijo vedno višje v gore, kar pomeni, da se soočajo z možnostjo pozebe.
Rešitev divji kavovec?
Zaradi vseh teh sprememb so kavovec lani uvrstili na seznam rastlin, ki jim grozi izumrtje. Raziskovalci londonskega botaničnega vrta Kew Gardens menijo, da izumrtje grozi vsaj polovici divjih vrst kavovca. Prav med divjimi vrstami kavovca pa bi morebiti lahko poiskali rastline, ki bi bile manj občutljive za podnebne spremembe in bi lahko nadomestile vrsti arabica in robusta, ki sta trenutno prevladujoči v industrijski pridelavi.
Morda tako kljub vsemu še ostaja upanje, da bomo tudi po letu 2050 še vedno lahko uživali v dobri skodelici espresa. Če ne drugače, so finski znanstveniki že začeli raziskovati možnost laboratorijsko in vitro vzgojenega kavovca. O tem, kakšen okus bo imela ta kava, še ni poročil. cr
